Posteriorna verjetnost
Posteriorna verjetnost je vrsta pogojne verjetnosti, ki izhaja iz posodabljanja priorne verjetnosti s podatki, sumiranimi z verjetnostjo z uporabljanjem Bayesovega izreka.[1] Z epistemološkega vidika vsebuje posteriorna verjetnost vse kar vemo o negotovi prepoziciji (kot so znanstvene hipoteze ali parametrske vrednosti), pri danem predhodnem znanju in matematičnem modelu, ki opisuje opazovanja, ki so na razpolago ob nekem določenem času.[2] Po prihodu novih podatkov lahko trenutna posteriorna verjetnost služi kot prior v novem krogu Bayesovega posodabljanja.[3]
V kontekstu Bayesove statistike posteriorna verjetnostna porazdelitev običajno opisuje epistemično negotovost o statističnih parametrih pogojno na zbirko opazovanih podatkov. Od dane posteriorne verjetnosti lahko izpeljemo različne točke in intervalne ocene, kot je maksimum a posteriori (MAP) ali najvišji posteriarni gostotni interval (HPDI).[4] Čeprav je posteriorna porazdelitev preprosta, načeloma ni vodljiva in mora biti tako bodisi analitično, bodisi numerično približana.[5]
Opredelitev v primeru porazdelitve
[uredi | uredi kodo]V Bayesovi statistiki je posteriorna verjetnost verjernostna porazdelitev parametrov pri danih dokazih in je označeno z .
Je v nasprotju z verjetnostno funkcijo, ki je verjetnost dokazov pri danih parametrih: .
Dve sta povezani na naslednji način:
Pri danem priornem prepričanju, da je verjetnostna porazdelitvena funkcija in da imajo opazovanja verjetnost , je posteriorna verjetnost opredeljena kot
- ,[6]
kjer je normalizacijska konstanta in je izračunana kot
za neprekinjeno , ali z sumiranjem čez vse možne vrednosti za diskretno .[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Lambert, Ben (2018). »The posterior – the goal of Bayesian inference«. A Student's Guide to Bayesian Statistics. Sage. str. 121–140. ISBN 978-1-4739-1636-4.
- ↑ Grossman, Jason (2005). Inferences from observations to simple statistical hypotheses (PhD thesis). University of Sydney. hdl:2123/9107.
- ↑ Etz, Alex (25. julij 2015). »Understanding Bayes: Updating priors via the likelihood«. The Etz-Files (v angleščini). Pridobljeno 18. avgusta 2022.
- ↑ Gill, Jeff (2014). »Summarizing Posterior Distributions with Intervals«. Bayesian Methods: A Social and Behavioral Sciences Approach (Third izd.). Chapman & Hall. str. 42–48. ISBN 978-1-4398-6248-3.
- ↑ Press, S. James (1989). »Approximations, Numerical Methods, and Computer Programs«. Bayesian Statistics : Principles, Models, and Applications. New York: John Wiley & Sons. str. 69–102. ISBN 0-471-63729-7.
- ↑ Christopher M. Bishop (2006). Pattern Recognition and Machine Learning. Springer. str. 21–24. ISBN 978-0-387-31073-2.
- ↑ Andrew Gelman, John B. Carlin, Hal S. Stern, David B. Dunson, Aki Vehtari and Donald B. Rubin (2014). Bayesian Data Analysis. CRC Press. str. 7. ISBN 978-1-4398-4095-5.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)