Narodni park Bromo Tengger Semeru
| Narodni park Bromo Tengger Semeru | |
|---|---|
| Taman Nasional Bromo Tengger Semeru | |
IUCN kategorija II (narodni park) | |
 Sončni vzhod v parečem kraterju gore Mount Bromo z veličastno goro Semeru v ozadju | |
  Bromo Tengger Semeru NP Lega na Javi  Bromo Tengger Semeru NP Bromo Tengger Semeru NP (Indonezija) | |
| Lokacija | Vzhodna Java, Indonezija |
| Bližnje mesto | regentstva Malang, Lumajang, Pasuruan, Probolinggo |
| Koordinati | 8°1′S 112°55′E / 8.017°S 112.917°E |
| Površina | 50.276 ha |
| Ustanovitev | 14. oktober 1982 |
| Obiskovalci | 61.704 (leta 2007[1]) |
| Uprava | [Ministry of Environment and Forestry |
| Spletna stran | bromotenggersemeru |
Narodni park Bromo Tengger Semeru (indonezijsko Taman Nasional Bromo Tengger Semeru; skrajšano TNBTS) je narodni park v Vzhodni Javi v Indoneziji, vzhodno od Malanga, zahodno od Lumajanga, južno od Pasuruana in Probolingga ter jugovzhodno od Surabaje, glavnega mesta Vzhodne Jave. Je edino zavarovano območje v Indoneziji, ki ima peščeno morje,[2] peščeno morje Tengger (indonezijsko Laut Pasir Tengger), čez katerega je kaldera starodavnega vulkana (Tengger), iz katere so izbruhnili štirje novi vulkanski stožci. Ta edinstvena značilnost pokriva skupno površino 5250 hektarjev na nadmorski višini približno 2100 metrov.[2] Masiv vsebuje tudi najvišjo goro na Javi,[3] goro Semeru (3676 metrov), štiri jezera (vključno z izoliranim Ranu Tompe) in 50 rek. Ime je dobil po ljudstvu Tenggerese. Eksplozija vulkana, ki je ustvarila kaldero, se je zgodila pred približno 45.000 leti, v dogodku, podobnem izbruhu Krakatava.[4]
Tenggersko peščeno morje je zaščiteno od leta 1919. Narodni park Bromo Tengger Semeru je bil leta 1982 razglašen za narodni park.[5]
Geografija
[uredi | uredi kodo]Masiv Tengger
[uredi | uredi kodo]
Masiv Tengger je masiv znotraj parka.[6][7] Območje je aktiven vulkanski kompleks, obdan s peščenim morjem.
Vulkanizem
[uredi | uredi kodo]Vulkanski kompleks Tengger tvori stanje, kjer se znotraj večje in starejše kaldere oblikuje nova vulkanska kaldera. V kalderi Tengger je pet vulkanov: mount Bromo (2329 m), Batok (2470 m), Kursi (2581 m), Watangan (2661 m) in Widodaren (2650 m). Batok je edini vrh, ki ni več aktiven in je poraščen z drevesi kazuarina (indonezijsko cemara). Gora Widodaren ob gori Batok, vsebuje jamo Widodaren, ki jo domačini smatrajo za sveto.
Pet vulkanov znotraj kaldere obdaja obsežno območje peska, imenovano Tenggersko peščeno morje, ki ga obdaja strma stena kraterja večje kaldere Tengger z višinskimi razlikami približno 200–600 metrov. Druge gore okoli kaldere Tengger so: Pananjakan (2770 m), Cemorolawang (2227 m), Lingker (2278 m), Pundak Lembu (2635 m), Jantur (2705 m), Ider-ider (2527 m) in Mungal (2480 m). Vrh gore Pananjakan je najbolj priljubljeno mesto za opazovanje celotnega vulkanskega kompleksa Tengger.[8]
Južneje v narodnem parku je še en vulkanski kompleks, imenovan skupina Semeru ali skupina Jambangan. Na tem območju je najvišji vrh Jave, gora Semeru (3676 m). Druge gore na tem območju so Lanang (2313 m), Ayek-ayek (2819 m), Pangonan Cilik (2833 m), Keduwung (2334 m), Jambangan (3020 m), Gentong (1951 m), Kepolo (3035 m) in Malang (2401 m). Gozdno območje Semeru ima veliko rek, ki so nekdanje linije lave iz gore Semeru. Skupina Semeru velja za zelo produktivno, saj proizvaja vulkanske snovi, kot so lava, vulkanski pepel in vroči oblaki, ter jih širi po okolici. Spodnje območje je obdano z rodovitnimi riževimi polji.
Podnebje
[uredi | uredi kodo]Podnebje v Bromo Tengger Semeru je hladno, zlasti pozimi od maja do septembra. Poleti močno dežuje, pozimi pa je padavin malo ali nič. Nočne temperature pozimi običajno padejo pod nič stopinj Celzija, z možnostjo zmrzali in rahlega snega. Uvršča se v subtropsko visokogorsko podnebje.
Ekosistem
[uredi | uredi kodo]
Glede na višinske in temperaturne razlike lahko gozdove na tem območju razdelimo v tri cone:
- Podgorska cona (750–1500 m)
Ta cona je razvrščena kot tropski deževni gozd. Najdemo jo v južnem delu Semeruja, vzhodnem Semeruju (Burno) in zahodnem Semeruju (Patok Picis). V tej coni prevladujejo rastline iz družin Fagaceae, Moraceae, Anacardiaceae, Sterculiaceae in Rubiaceae. Prisotne so tudi liane, kot so sorte iz rodu Calamus, Piper, Asplenium in Begonia, ter druge rastline iz družin Araceae, Poaceae in Zingiberaceae. Na tem območju je tudi 225 vrst orhidej.[9]
- Gorska cona (1500–2440 m)
Rastlinstvo je na tem območju močno zmanjšano. Večina vrst, ki rastejo na tem območju, so pionirske vrste. Obstajajo tudi nekatere lesnate rastline, kot so cemara (Casuarina junghuhniana), mentinggi gunung (Vaccinium varingifolium), kemlandingan gunung (Albizia lophantha), akacije (Acacia decurrens) in pritlične rastline, kot so javanska planika ali senduro (Anaphalis longifongila in Anaphalis javanica), Imperata cylindrica, Pteris sp., Themeda sp. in Centella asiatica.
Tenggersko peščeno morje v kalderi Tengger je poseben ekosistem. Območje je prekrito z vulkanskimi sedimenti peska zaradi aktivnosti gore Bromo. Nastalo območje velja za edino znano puščavi podobno območje v Indoneziji. Peščeno morje Tengger je zaščiteno od leta 1919.
- Subalpsko območje (nad 2400 m)
Flora, ki pokriva to območje, sta mentinggi gunung (Vaccinium varingifolium) in cemara (Casuarina junghuhniana). V tem območju lahko najdemo tudi kemlandingan gunung (Albizia lophantha) in javansko planiko.[9]
Na gori Semeru ni rastlinja nad nadmorsko višino 3100 m. To območje je prekrito z rahlimi peščenjaki.[9]
Flora in favna
[uredi | uredi kodo]V tem parku so zaščitene nekatere ogrožene rastline, kot so Fagaceae, Moraceae, Sterculiaceae, Casuarina junghuhniana, javanska planika in približno 200 vrst endemičnih orhidej.
V narodnem parku Bromo Tengger Semeru je razmeroma majhna raznolikost favne. Zaščitenih približno 137 vrst ptic, 22 vrst sesalcev in 4 vrste plazilcev. Primeri so besra, zeleni pav, javanska rusa, sumatranski dhole, makak, marmorirana mačka in javanski leopard.[2][10]
Kultura
[uredi | uredi kodo]Območje v parku in okolici naseljuje ljudstvo Tengger,[2] ena redkih pomembnih hindujskih skupnosti, ki so ostale na otoku Java. Njihovo prebivalstvo, ki šteje približno 600.000 ljudi, je skoncentrirano v tridesetih vaseh v osamljenih gorah Tengger, vključno z goro Bromo in območji znotraj parka. Lokalna religija je ostanek iz obdobja Majapahit in je zato precej podobna tisti na Baliju, vendar s še več animističnimi elementi. Verjame se, da so Tenggerji potomci imperija Majapahit in so bili po množičnem prihodu muslimanskega Maduresa v 19. stoletju pregnani v hribe.
Galerija
[uredi | uredi kodo]
Sončni vzhod nad Gunung Bromo
Kaldera Tengger ob sončnem vzhodu
Zlata ura nad parkom
Fotografija parka z dolgo osvetlitvijo
Kaldera Tengger ponoči z vidno Mlečno cesto
Sončni vzhod nad kaldero Tengger na meglen dan
Sončni vzhod nad kaldero Tengger na jasen dan
.jpg)
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Forestry statistics of Indonesia 2007 Arhivirano July 22, 2011, na Wayback Machine., retrieved May 20, 2010
- 1 2 3 4 »Ministry of Forestry: Bromo Tengger Semeru National Park«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne marca 23, 2010. Pridobljeno januarja 3, 2010.
- ↑ »Global Volcanism Program: Mount Semeru«. Pridobljeno 12. junija 2017.
- ↑ »Bromo Volcano (Tengger Caldera)«.
- ↑ Letter of Statement of the Agrarian Minister No.736/Mentan/X/1982
- ↑ »The dark, otherworldy landscapes of Tengger Massif, Indonesia«. When on Earth. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. oktobra 2015. Pridobljeno 10. septembra 2015.
- ↑ »Indonesia's mountains of fire«. Lonely Planet. 2. junij 2011. Pridobljeno 10. septembra 2015.
- ↑ »Bromo Tengger Semeru National Park«. Tanah Rimba, Art and Culture Service. 26. maj 2015. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. decembra 2024. Pridobljeno 1. januarja 2010.
- 1 2 3 »Biological Conditions«. Bromo Tengger Semeru National Park. Eastjava Department of Tourism, Art and Culture Service. Pridobljeno 1. januarja 2010.
- ↑ »Flora and Fauna«. Bromo Tengger Semeru National Park. Eastjava Department of Tourism, Art and Culture Service. Pridobljeno 1. januarja 2010.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]