Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.
V studiu:
 
Izbor glasbe:  
Število poslušalcev:0
Trenutno se predvaja:  

Priporočamo

Nedeljska reportaža Lapidariji

Lapidariji so zbirke različnih kamnitih spomenikov, z napisi ali brez njih. Pomembno pa je, da imajo arheološko, zgodovinsko, umetnostno ali kulturno vrednost. Ime muzejske zbirke lapidarij izvira iz latinske beseda lapis – kamen. Vsi slovenski muzeji imajo v okviru svojih zbirk manjše ali večje lapidarije. Največji je na dvorišču ob stavbi Narodnega muzeja Slovenije, kjer je okoli 200 spomenikov z rimskimi latinskimi napisi. Med večjimi lapidariji je še nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, lapidarij v Celju, na Ptuju in v Novem mestu.

Sledi časa Sledi časa, kot jih predstavlja razstava Darila državi

V predgovoru monografije, ki so jo ob razstavi Darila državi izdali v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, je predsednica države dr. Nataša Pirc Musar zapisala: Protokolarna darila niso nikoli zares samo darila – pogosto so tiha sporočila, zavita v svilo vljudnosti. In res – razstava, ki prikazuje državniška darila, ki so jih dobili predsedniki Milan Kučan, dr. Janez Drnovšek, dr. Danilo Tuerk, Borut Pahor in tudi sedanja predsednica, je odraz duha časa, prizadevanj in aktivnosti vsakega od njih, odraz dogodkov, sprejemov, državniških obiskov in tudi obiskov, sprejemov in aktivnosti znotraj države. Razstavo so odprli v začetku junija, ogledate pa si jo lahko do decembra.

Od setve do žetve Trgatev na Primorskem je v popolnem razmahu

Trgatev je v vseh štirih vinorodnih okoliših Primorske te dni na vrhuncu. Zaradi dolgotrajne suše in vročine se je letos začela rekordno zgodaj, saj so vinogradniki in vinarji ob hitrejšem dozorevanju in sušenju grozdja poskušali preprečiti preveliko izgubo pridelka. Vseeno v Brdih ocenjujejo, da bo letina za štirideset odstotkov manjša od običajne; v Kleti Vipava pričakujejo najmanj dvajsetodstotni izpad, je pa za končno oceno letnika še prezgodaj, opozarja stroka. Na položaj v vinogradih je poleg njihove lege in sestave tal letos močno vplivala tudi oskrba trt. Razmere so se sicer nekoliko izboljšale po deževju v zadnjih desetih dneh, toda analize kažejo na nesorazmerje med kislinami in sladkorji ter napovedujejo zahtevno kletarjenje. V tokratni tematski oddaji o vinogradništvu se bomo seznanili še s pridelavo namiznega grozdja in projektom pametni vinograd.

Razkošje v glavi Liana Kalčina Srhoj

Liana Kalčina Srhoj, profesorica pedagogike, letošnja prejemnica najvišjega državnega priznanja za izjemne dosežke na področju prostovoljstva, je svoje poklicno in prostovoljsko delo posvetila otrokom, mladostnikom in družinam, zavzemanju za človekove pravice ter izboljšanju položaja žensk v družbi. Je soustanoviteljica programov Otroški parlamenti, Evropa v šoli in TOM telefon pri ZPMS ter soustanoviteljica Ženskega lobija Slovenije. Bila je tudi ustanovna članica UNICEF Slovenija. Ž e več kot štiri desetletja je deluje v nevladnem sektorju in je pomembno prispevala k razvoju prostovoljstva, participacije otrok ter enakosti v družbi.

Lahko noč, otroci! To še ni konec sveta

V panju na robu travnika je živel velik in debelušen čmrlj … Pripoveduje: Rok Matek. Napisala: Elvira Maličev. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Aktualna tema Slovenija sredi ZDA? V Minnesoti slovenska sled ostaja živa

Več kot sto let po prihodu prvih slovenskih priseljencev v Minnesoto je njihov pečat v tem delu ZDA še vedno zelo živ. V Elyju so Slovenci desetletja delali v rudnikih železove rude, gradili skupnost in ohranjali svojo kulturo. Ob letošnji stoletnici Slovenske zveze Amerike smo obiskali Ely, Chisholm, Fortune Bay in Saint Stephen – najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. Kako so živeli prvi slovenski priseljenci, kaj je od njihove dediščine ostalo danes in kako svoje slovenske korenine doživljajo njihovi potomci?

Jutro na Prvem

naPOTki Pirnatova koča na Javorniku

V zadnji epizodi sezone NaPOTkov, v kateri se potepamo po nekoliko višjih nadmorskih višinah, bomo spoznali Pirnatovo kočo na Javorniku. Nahaja se na nadmorski višini 1156 metrov in spada v območje Škofjeloškega, Cerkljanskega in Idrijskega hribovja s Trnovskim gozdom. Koča živi v sožitju z razglednim stolpom, ki je oddaljen dobrih deset minut hoje, med katero se vzpnemo še za skoraj dodatnih 100 višinskih metrov. Trinadstropni stolp je bil na novo postavljen leta 2023 in je izdelan iz akacijevega lesa. Z njegovega vrha se odpre razgled, ki seže od Triglava do Tržaškega zaliva ter od Ljubljane do Snežnika. Razlogov za obisk Javornika in Pirnatove koče je še mnogo več.

Lokalni junak Jožica Strgar

Jožico Strgar iz Kambreškega, vasice na Kanalskem Kolovratu, bi lahko imenovali čuvajka preteklosti. V Lukčevi hiši, ki je danes etnološki spomenik, že desetletja ohranja predmete in zgodbe, povezane z življenjem ljudi v tej hribovski vasici. Kar so drugi nekoč zavrgli, je Jožica shranila, saj je v starih predmetih videla zgodbe ljudi in časa, ki ga ni več. V hiši je danes bogata etnološka zbirka, pa tudi zbirka predmetov iz 1. svetovne vojne.

Petek brez pravila Na otvoritvi koče na Kredarici pred 130 leti je bilo kar pet fotografov

130 let je letos stara Triglavska koča na Kredarici, ki je skozi desetletja postala nepogrešljiva postaja pod Triglavom. Zgodba o njenem nastanku pa je povezana tudi z Jakobom Aljažem, Aljaževim stolpom, narodnim ponosom in prvimi fotografi, ki so v 19. stoletju s težko opremo in steklenimi ploščami prihajali na Triglav. O prvih fotografijah, zgodbah, ki se skrivajo za njimi, in tudi o nekaterih še vedno nepojasnjenih podrobnostih bo v današnjem Petku brez pravila govoril arheolog, profesor, raziskovalec in urednik dr. Dragan Božič.

Lokalni čas Na Štajerskem zgodnje trgatve, klopotec preganja ptičje nepridiprave

Na Štajerskem so se letos zaradi spremenjenih vremenskih razmer že zgodaj začele trgatve. Vinogradništvu in vinarstvu je namenjen tokratni Lokalni čas. Na Ptujskem ima panoga kar 800-letno tradicijo. Prav tako pa v regiji poznajo pravcato posebnost, ki iz vinogradov preganja takšne in drugačne nepridiprave - klopotec.

Radiosfera Letos v Sloveniji že 4.867 primerov borelioze in 59 klopnega meningoencefalitisa

Slovenija je idealen življenjski prostor za gozdnega klopa, ki pri nas prevladuje in prenaša povzročitelje vseh teh različnih bolezni.

Radiosfera Države od A do Ž: Severna Makedonija

Republika Severna Makedonija leži v Jugovzhodni Evropi in ima okvirno 1,8 milijona prebivalcev. Njene sosede so Albanija, Grčija, Bolgarija, Kosovo in Srbija. Neodvisna je od septembra 1991. Makedonščina je prvi in albanščina drugi uradni jezik države. Eden njenih biserov je zagotovo Ohrid, ki je tudi na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Torkov kviz 7 čudes sveta: Machu Picchu, Peru

Machu Picchu v kečuanskem jeziku pomeni »stara gora«. To mesto so namreč v 15. stoletju zgradili v osrčju perujskih Andov na kar 2.430 metrih nadmorske višine. V »izgubljeno mesto Inkov« se torej odpravimo v Torkovem kvizu – še zadnji epizodi posebne poletne serije o sedmih čudesih sveta. Sogovornik: Matjaž Pirš, upokojeni turistični vodnik pri Agenciji Oskar, ki je Machu Picchu obiskal že 34-krat.

Prvaki tedna Janez Koželj: Bojim se, da bo začasna avtobusna postaja Ljubljana čez čas postala stalno začasna

Avtobusna postaja Ljubljana se danes po 62 letih delovanja na sedanji lokaciji seli na novo začasno lokacijo ob Masarykovi cesti. Kako bo ta korak v procesu izgradnje Emonike vplival na življenje Ljubljane, naslednice Emone? »Mesta niso grajena za avtomobile, ampak za ljudi,« pravi zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Janez Koželj. V prvih letih tega tisočletja je s sodelavci zasnoval Vizijo Ljubljana 2025 ter nato kot dolgoletni mestni arhitekt, urbanist in podžupan Ljubljane skoraj dve desetletji vodil njeno uresničevanje. So se arhitektova hotenja in vizije uresničili? Je Ljubljani uspela preobrazba v sodobno, trajnostno usmerjeno prestolnico? Je naša prestolnica postala prostor druženja ter izmenjave dobrin in informacij? Je znova postala živo mesto? Avantgardni arhitekt in pedagog se pri svojem delu drži dobro znanega načela: »Razmišljaj globalno, deluj lokalno.« Eden od njegovih stanovskih kolegov je zapisal, da profesor Koželj na sodoben način uteleša renesančni ideal univerzalnega človeka. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil asistent profesorja Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega učenca. Kakšna je njegova vizija Ljubljane leta 2050? Tudi na intervju za oddajo Prvaki tedna je prišel s kolesom. Častni meščan Ljubljane, profesor Janez Koželj.

Klicna koda V Italiji s cenami goriva rastejo cene tudi drugih življenjskih potrebščin

V Klicni kodi smo se spomnili 10. obletnice katastrofalnega potresa v kraju Amatrice. Zadnje tedne so Italijo pretresle kraje umetnin v Parmi in v Messini. Kako velik problem je to sicer v Italiji? Ali se Ferragosta zaključuje, ali so Italijani nazaj na delovnih mestih? Cene pogonskih goriv so vse višje, Italijane skrbijo tudi drugi življenjski stroški.

naPOTki Koča na planini Razor

V mesecu avgustu v oddaji naPOTki obiskujemo nekatere slovenske planinske koče. Tako smo že bili na Rudijevem domu pod Donačko goro, koči na Blegošu in na Loki pod Raduho. Danes pa se odpeljemo v Triglavski narodni park in preverimo utrip na aktivni pašni planini Razor in tamkajšnji koči, ki jo upravlja Planinsko društvo Tolmin.

Lokalni junak Janko Korpar

Janko Korpar – tokratni Lokalni junak – je predan Društvu za ohranjanje dediščine Prleški železničar. Upokojenec, ki živi nedaleč od železniške postaje Osluševci, je upokojitev dočakal kot skrbnik elektrifikacije pri Slovenskih železnicah. Ko so ob modernizaciji proge proti Hodošu želeli stari objekt nekdanje železniške postaje opustiti in ga celo porušiti, ga je poklicala sodelavka, mu predlagala, da ga vzame v najem in si tam uredi počitniško hišico. Pobuda je prišla ob pravem času, pa tudi uresničila se je – le da povsem drugače.

Intelekta

Intelekta

512 epizod

Iliada in Odiseja – Homerjevi epski pesnitvi, iz katerih je vzniknil Zahod

52 min

Višje cene in drugačna ponudba: ko turistična različica izrine vsakdanjo

79 min

Sodobni ZOO-ji kot braniki ogroženih živalskih vrst

50 min

V Ljubljani odprta scena uporabe drog po desetletju na vrhuncu

64 min

Družbene hierarhije: garant reda ali generator krivic?

46 min

Ideje moškosfere opravičujejo nasilje, kar ima posledice tako v spletnem kot fizičnem svetu

56 min

Informativne vsebine

Jutranja kronika Začenja se Blejski strateški forum

Na Bledu je vse nared za največji zunanjepolitični dogodek leta pri nas. Blejski strateški forum je v svoji 21-ti izvedbi posvečen sposobnosti Evrope, da sooblikuje svetovno prihodnost. Drugi poudarki oddaje: Netanjahu z osebno zahvalo Janši po blokadi evropske obsodbe Izraela Po mesecu zatišja Združene države obnovile napade na Iran, ta znova odgovarja z obstreljevanjem vojaških oporišč Po letošnji katastrofalni suši pristojni obljubljajo ukrepe za čim hitrejšo širitev namakanja pri nas

Jutranja kronika Začenja se 21. Blejski strateški forum

Na Bledu se bo danes z nagovoroma zunanjega ministra Toneta Kajzerja in premierja Janeza Janše začel 21. strateški forum, letos pod naslovom "Moč soustvarjanja prihodnosti". Na mednarodni konferenci bodo politiki, diplomati, gospodarstveniki, akademiki in drugi do jutri razpravljali o vlogi Evrope v svetu in njeni prihodnosti.

Zrcalo dneva Pred jutrišnjim začetkom BSF-ja začetek prvih neformalnih srečanj.

Pred jutrišnjim začetkom 21. Blejskega strateškega foruma so se danes tam začela prva neformalna srečanja. Premier Janez Janša nocoj gosti večerjo za predstavnike iz Latinske Amerike. Do torka bo nastopilo prek 150 govorcev in več kot 70 držav. Predvsem na območju Bleda bo zaradi številnih varovanih kolon s policijskim spremstvom oviran promet.

Aktualna tema Slovenija sredi ZDA? V Minnesoti slovenska sled ostaja živa

Več kot sto let po prihodu prvih slovenskih priseljencev v Minnesoto je njihov pečat v tem delu ZDA še vedno zelo živ. V Elyju so Slovenci desetletja delali v rudnikih železove rude, gradili skupnost in ohranjali svojo kulturo. Ob letošnji stoletnici Slovenske zveze Amerike smo obiskali Ely, Chisholm, Fortune Bay in Saint Stephen – najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. Kako so živeli prvi slovenski priseljenci, kaj je od njihove dediščine ostalo danes in kako svoje slovenske korenine doživljajo njihovi potomci?

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

V Slovenijo so prispeli prvi tuji udeleženci prihajajočega Blejskega strateškega foruma. Potrjenih je več kot 150 govorcev iz več kot 70 držav, med njimi več voditeljev držav, predvsem srednjeevropskih, pa tudi zunanjih ministrov ter gostov iz gospodarskih krogov, civilne družbe in akademske sfere. Forum bo potekal jutri in v torek. Zaradi številnih varovanih kolon s policijskim spremstvom bo zato ponekod oviran promet, so opozorili na Policiji. V oddaji tudi: - Na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu bi lahko prvič v povojni zgodovini zmagala skrajno desna stranka. - V Mariboru začetek jubilejnega festivala sodobnega plesa Platforma. - Plezalka Lučka Rakovec bronasta na evropskem prvenstvu v težavnosti, kolesar Primož Rogljič tretji na etapi Vuelte.

Dogodki in odmevi Bled bo v prihodnjih dneh vnovič gostil Strateški forum

Zadnji počitniški konec tedna zaznamuje povečan promet na naših cestah. Prihodnji teden se učenci vračajo v šolske klopi, najmlajši svojo šolsko pot šele začenjajo, zato pristojni pozivajo k previdnosti, še posebej v okolici šol, kjer bo tudi povečana navzočnost policistov. Ti so tudi sporočili, da bo že danes in tudi v prihodnjih dneh zaradi številnih varovanih kolon s policijskim spremstvom občasno povečan promet proti Bledu in z Bleda, kjer se bo jutri začel mednarodni strateški forum z naslovom Moč soustvarjanja prihodnosti. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Islandija ne bo stopila na pot članstva v Evropski uniji. - Na Zahodnem bregu se krepijo napadi skrajnih judovskih naseljencev. - Tadej Pogačar po padcu na kolesarski dirki po Španiji v bolnišnici v Barceloni čaka na operacijo.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Tadej Pogačar je moral po padcu in hudi poškodbi odstopiti s kolesarske dirke po Španiji

Zlom ključnice in vratnega vretenca ter pretres možganov so posledice včerajšnjega hudega padca najboljšega kolesarja na svetu Tadeja Pogačarja na dirki po Španiji. Na družbenih omrežjih so zaokrožili pretreseni odzivi. Spoštovanje Pogačarju je na včerajšnji podelitvi po etapi izkazal Španec Enric Mas, saj ni želel obleči rdeče majice vodilnega v skupnem seštevku. Druge teme: - Na Islandiji štejejo glasovnice po včerajšnjem referendumu o vnovičnem začetku pogajanj o včlanitvi v Evropsko unijo. - Začasna venezuelska predsednica prepričana, da bo država ohranila nadzor nad svojimi naravnimi viri. - Novo šolsko leto prinaša tudi uvajanje prenovljeni učnih načrtov.

Zrcalo dneva Tadej Pogačar zaradi padca končal Vuelto.

Osma etapa kolesarske dirke po Španiji je presenetila slovensko in tudi svetovno javnost. Dobil jo je sicer Francoz Bryan Coquard, za katerega je to prva etapna zmaga na katerikoli od tritedenskih dirk. Vendar jo je zasenčil padec prvega kolesarja sveta in dotlej vodilnega v skupnem seštevku Tadeja Pogačarja. Po prvih informacijah si je zlomil ključnico, obenem pa je kazal tudi znake pretresa možganov. Nastope na Vuelti je končal.

Radijski dnevnik Hud padec Tadej Pogačarja na kolesarski dirki po Španiji

Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar je predčasno končal dirko po Španiji. Proti koncu današnje etape, ki jo je začel v rdeči majici, je padel in se poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v bližnjo bolnišnico. V oddaji tudi: - Venezuela potrdila sklenitev obsežnega naftnega sporazuma z Združenimi državami Amerike. - Pred začetkom novega šolskega leta povečane prometne obremenitve po vsej državi. - Zaradi naraščajočih pritiskov turizma v Bovcu sklicali sestanek pristojnih ustanov.

Dogodki in odmevi Dogodki in odmevi 15:30

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Podkasti

Prevroča juha Kako deluje sistem emisijskih kuponov?

Katere države poznajo sistem emisijskih kuponov, zakaj se v EU z njimi trguje, kam se steka denar od njihove prodaje? Je Poljska res izstopila iz sistema in ali kuponi res povzročajo selitev industrije v tretje države?

ApolloLajka Debata ob robu vesoljske tekme – Zwitter, Renčelj, Brumat

V vročem poletju sva si Aljoša in Nina v Apollolajki privoščila pregled vročega dogajanja v vesoljskem sektorju. Tako imenovana vesoljska tekma, tako med državami kot med podjetji, je v polnem zagonu in ambicij in načrtov kar ne zmanjka. Kot ugotavlja Aljoša, je raziskovanje vesolja naenkrat zavilo iz naselja na nemško avtocesto.

Prevroča juha Zastoji, izpusti in polne pisarne: zakaj se delo od doma ne 'prime'?

Prvo izkušnjo dela od doma je večina dobila v času velikega zapiranja med epidemijo novega koronavirusa leta 2020. Po podatkih Agencije za okolje so se izpusti iz prometa tedaj znižali za okoli 18 odstotkov, zrak je bil tudi bistveno bolj čist, v nekaterih neevropskih mestih pa so prebivalci sploh prvič lahko občudovali razglede svojih mest. A nekaj let pozneje delo od doma "životari". Četudi je okoli polovica delovnh mest takih, da dopuščajo vsaj občasno delo na daljavo, se za to možnost odloča le petina delovno aktivnih, pa še to ne prav pogosto. O tem, ali smo dovolj zreli za delo na daljavo, z dr. Evo Boštjančič z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete, o okoljskih učinkih pa s Tadejem Žaucerjem z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko.

Evolucija užitka Zato sva bila lahko skupaj. Ker je razumela, da me včasih privlačijo moški.

Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, je bolj vključujoč opis, kar je zelo pomembno za uspešno preventivo.

Umetnost možnega Katera veja oblasti? – Nastja Stopar, Sara Dvorjak in Gregor Drnovšek

V zadnji epizodi pete sezone se vračamo na začetek. Podkast Umetnost možnega je nastal zato, da bi novinarji poročevalci, ki politično dogajanje spremljajo iz prve vrste, povedali, kako opravljajo svoje delo. Kako vsak dan iščejo informacije, tudi o skritih sestankih in dogovorih? Nastja Stopar in Sara Dvorjak sta novinarki, ki o politiki vsak dan poročata v dnevno informativnih oddaja TV Slovenija. Gregor Drnovšek že dve desetletji spremlja volitve in koalicijska pogajanja. Vsi trije potrdijo, da je del nove politične realnosti tudi vzporedna resničnost, ki jo stranke gradijo na družbenih omrežjih. Novinarji s svojimi nadležnimi vprašanji so zato motilec, ki vnaša razpoke v zgodbe, ustvarjene s pomočjo strokovnjakov za odnose z javnostmi. Kdo je torej v resnici četrta veja oblasti? Več v novi epizodi podkasta Umetnost možnega.

Umetnost možnega Katera veja oblasti? – Nastja Stopar, Sara Dvorjak in Gregor Drnovšek

V zadnji epizodi pete sezone se vračamo na začetek. Podkast Umetnost možnega je nastala zato, da bi novinarji poročevalci, ki politično dogajanje spremljajo iz vrste, povedali, kako opravljajo svoje delo. Kako vsak dan iščejo informacije in skrite sestanke in dogovore? Nastja Stopar in Sara Dvorjak sta novinarki, ki o politiki vsak dan poročata v dnevno informativnih oddaja TV Slovenija. Gregor Drnovšek že dve desetletji spremlja volitve in koalicijska pogajanja. Vsi trije potrdijo, da je del nove politične realnosti tudi vzporedna resničnost, ki jo stranke gradijo na družbenih omrežjih. Novinarji s svojimi nadležnimi vprašanji so zato motilec, ki vnaša razpoke v zgodbe, ki jih ustvarjajo s pomočjo strokovnjakov za odnose z javnostmi. Kdo je torej v resnici četrta veja oblasti? Več v novi epizodi podkasta Umetnost možnega. Tanja Starič

Srce bije za posel Marko Femc, Plan-net Solar in Plan-net Avto

Gost 43. epizode Srce bije za posel je direktor Plan-net Solar in Plan-net Avto Marko Femc. Medtem ko Evropa razpravlja o regulacijah in kratkoročnih političnih ciklih, Kitajska tehnološki razvoj gradi na dolgoročni strategiji, kolektivnem pristopu in agresivnem vlaganju v inovacije. Gost opozarja, da robotika šele vstopa v svojo razvojno fazo, umetna inteligenca pa že postaja osrednji “možganski sistem” prihodnje industrije in vsakdanjega življenja.

Umetnost možnega Nova politična paradigma – dr. Marko Hočevar (FDV) in Uroš Esih (Delo)

Nova vlada bo skoraj zagotovo imenovana v prvem junijskem tednu, imena prihodnjih ministrov so bolj ali manj usklajena. Kandidatura predsednice SLS Tine Bregant za ministrsko mesto, ki ji je nasprotoval novi predsednik vlade, je očitno že umaknjena s pogajalske mize. Toda preden bo Janez Janša objavil dokončni seznam imen, bodo Demokrati vložili v parlamentarno proceduro še zakon o ustanovitvi Skoka, posebne skupine, ki se ukvarjala s pregonom korupcije in organiziranega kriminala, pravi komentator Dela Uroš Esih. Politolog Marko Hočevar pa ponudi zanimive odgovore na ključno vprašanje: zakaj četverica desnih strank sprejema kontroverzne ukrepe in spreminja zakonodajo še pred imenovanjem nove vlade?.

Prvi na maturi "Pri kemiji ne izgubljajte točk po nepotrebnem zaradi površnosti in pomankljivega branja"

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o kemiji na splošni maturi. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit pa sestavljata dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35 %, drugi 45 % končne ocene. Kako sta pisna dela sestavljena, kakšne naloge zajemata, kje kandidati zaradi površnosti in pomanjkljivega branja izgubljajo točke po nepotrebnem, kako je z zapisovanjem merskih enot in kakšni so nasveti profesorice za uspešno oceno na maturi – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala s Sabino Eršte, ki kemijo uči na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.

Prvi na maturi Geografija: ne pozabite na kartografsko znanje

Že vrsto let je geografija eden izmed najbolj priljubljenih izbirnih predmetov na splošni maturi – tudi lani je bilo tako. Največ maturantov se je odločilo za psihologijo, geografija pa je bila na drugem mestu. V spomladanskem roku je ta izpit pisalo 1.675 kandidatov, opravili pa so ga s povprečno oceno 3,35, kar je nekoliko slabše kot leta 2024 (3,47), prav tako so v povprečju dosegli manj točk kot generacija pred njimi: 68,71 točke od 100 možnih. Katerim napakam se lahko izognejo in na kaj naj bodo še posebej pozorni letošnji maturanti, pa izvemo od profesorja geografije na Gimnaziji Šiška Mihe Kolariča, ki je tudi član državne predmetne komisije SM za geografijo.

Prvi na maturi "Pri fiziki ne pozabite na fizikalne enote in veljavna mesta"

Letošnji spomladanski izpitni rok splošne mature se je začel 5. maja s pisanjem maturitetnega eseja – nadaljuje se 29. maja z drugo izpitno polo iz materinščine in 30. maja s pisno pole iz angleščine. Nato sledijo izbirni predmeti, med njimi tudi fizika. Maturitetni izpit iz fizike je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit zajema dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35, drugi 45 odstotkov končne ocene. Kakšno znanje zahtevata oz. preverjata dela, kje kandidati izgubljajo največ točk, zakaj je pomembno dobro poznati fizikalne enote in kaj morajo maturanti upoštevati pri zapisovanju decimalnih in veljavnih mest – o vsem tem se je med drugim s profesorico Kristino Leskovar, ki uči fiziko na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, pogovarjala kolegica Tadeja Bizilj.

Iz glasbenega uredništva

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi 30.08.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Dylanov blues

Pred skorajšnjim koncertom Boba Dylana v Ljubljani odkrivamo bluzovske korenine Dylanove glasbe. Navezave Boba Dylana na bluz so namreč zelo globoke in segajo v samo jedro njegovega glasbenega in pesniškega izraza. Dylan ni bil samo pevec folka, ki je občasno izvajal bluz; bluz je eden izmed temeljev, na katerih je zgradil svoj način petja, igranja kitare, pripovedovanja in pisanja pesmi. Ko je v začetku šestdesetih let prišel v New York, je s seboj prinesel močan vpliv tradicionalnega ameriškega bluza. Že kot najstnik je v Minnesoti poslušal plošče bluzovskih glasbenikov, med drugim Big Joeja Williamsa, Sonnyja Boya Williamsona, Muddyja Watersa, Howlin' Wolfa, Lead Bellyja in Charleyja Pattona. Posebno pomemben je bil zanj Woody Guthrie, vendar je Dylan Guthriejevo folkovsko tradicijo kmalu prepletel z bluzom.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Kvintet Dori - 30 let - 2. del - repriza

Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Madonna in Michael Jackson

Oddaja Godbe z zgodbo je posvečena kralju in kraljici popa - Michaelu Jacksonu in Madonni. Oba sta se namreč rodila v avgustu. Madonna je 18. avgusta praznovala 68. rojstni dan, prav toliko pa bi 29. avgusta praznoval tudi Michael Jackson. V Godbah z zgodbo nekaj skladb, ki so pomembno oblikovale njuno kariero.

41 stopinj vročine Večer na obali

V oddaji poslušamo skladbe: James F. Hanley, Ballard McDonald: Indiana - solista pianist Blaž Jurjevčič in saksofonist Jaka Kopač Jože Privšek: Večer na obali - solista saksofonist Tone Janša in pianist Silvo Stingl Dizzy Gillespie/Tadej Tomšič: Tanga - solista trobentač Tomaž Gajšt in bobnar Bruno Domiter Spruk: Splash It - solist saksofonist Milko Lazar Tone Janša: Bossa Natural - solist saksofonist Tadej Tomšič

Čestitke in pozdravi 23.08.2026

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo  svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer In Memoriam Guy Clark

Guy Clark je bil eden najpomembnejših ameriških kantavtorjev, mojstrov pripovednega countryja in folka ter ena osrednjih osebnosti glasbenega prizorišča v Nashvilleu in Teksasu. Rodil se je 6. novembra 1941 v Monahansu v Teksasu, odraščal pa je v Rockportu ob Mehiškem zalivu. Te dni mineva 10 let od njegove prezgodnje smrti, zato smo se spomnili nanj in na njegov ljubljanski koncert. Tu si lahko preberete tudi intervju z Guyjem Clarkom. Beseda je tekla o dveh njegovih ključnih mentorjih: prvi je Mance Lipscomb, drugi pa Lightnin' Hopkins. Guy Clark govori o Lightninu Hopkinsu in Mancu Lipscombu LEGENDI TEKSAŠKEGA BLUESA Guy Clark je ob Townesu Van Zandtu eden najpomembnejših kantavtorjev, kar smo jih slišali na slovenskih odrih. Med njegove vzornike sodita tudi pevec bluesa Lightnin' Hopkins in songster Mance Lipscomb, zato smo ga povprašali o njegovem odnosu do teksaškega bluesa in o njegovem doživljanju te glasbe. Glasba Guya Clarka temelji na hribovskih baladah, v njej pa je včasih čutiti tudi vpliv bluesa iz Teksasa. Pesmi iz repertoarjev Mancea Lispcomba in Lightnina Hopkinsa smo v Ljubljani slišali še na koncertih Steva Earla in Townesa Van Zandta. Seveda je vsakemu kolikor toliko glasbeno razgledanemu poslušalcu takoj jasno, da sta bila Hopkins (1912-1982) in Lipscomb (1895-1976) kljub razmeroma preprosti glasbi tako zahtevna kitarista, da je njune kitarske trike težko posnemati. Našteti trubadurji so zato skušali poustvariti vsaj osnovno razpoloženje, ki veje iz Hopkinsove in Lipscombove glasbe, niso pa se preveč trudili posnemati kitarskih slogov. Ameriške glasbe si ne moremo predstavljati brez zvrsti, ki jih igrajo v Teksasu. Kaj te tako privlači pri tej glasbi? Pri teksaški glasbi mi je bila vedno zanimiva raznovrstnost glasbenih vplivov, ki so jo oblikovali: blues, country, cajun, mehiška glasba, glasba Nemcev, Čehov in Poljakov. Te različne kulture so se tu pomešale med seboj, eden instrumentov, ki jih druži, pa je harmonika, podobno kot pri zydecu in mehiški glasbi. Prav pri tej je harmonika v ospredju, eden njenih izrazitejših predstavnikov pa je Flaco Jimenez. Harmonika ni tradicionalen mehiški instrument, saj prihaja iz Nemčije. To je še en dokaz, da so se s prihodom različnih kultur tu mešali med seboj tudi različni glasbeni slogi. Ne vem, vendar se mi zdi, da je v Teksasu nekaj, kar sili človeka, da se ukvarja z glasbo. Tu se je na primer razvil celo samosvoj slog igranja na gosli, imenovan 'teksaško goslanje'. Na eni strani imamo torej igranje na gosli, na drugi pa teksaško igranje na gosli. Celo na goslaških tekmovanjih sta oba sloga ločena v posebni kategoriji, saj se med seboj razlikujeta. Zdi se, da Teksas spodbuja ustvarjalnost v vsakem posamezniku, in jaz sem srečen, da sem lahko del tega. Povej mi kaj o Teksasu kot deželi. Teksas je prostrana dežela. Na vzhodu so bujni borovi gozdovi in prostrane ravnice, južni mejni deli so pod subtropskim vplivom, štiristo milj morske obale pa zaznamuje ocean. Na zahodu se razteza visoko puščavsko gorovje, v sredini pa je očarljiva gričevnata pokrajina. Teksas obsega geografski spekter različnih pokrajin, vsak njegov posamezni del pa je lepota zase. Med pomembnejše glasbenike iz Teksasa sodita Mance Lipscomb in Lightnin' Hopkins. Sta vplivala tudi nate? Mance in Lightnin' sta bila čudovita glasbenika, vendar med seboj zelo različna. Mance je igral pravi country-blues z močnim countryjevskim občutkom. Lightnin' pa je bil mestni pevec bluesa. Mance je bil kmet, Lightnin' pa kockar. Med njima je obstajalo nekakšno prijatelsko rivalstvo, vedno sta zbadala drug drugega. Lightnin' je imel Mancea za podeželskega telebana, Mance pa je bil mnenja , da Lightnin' pozna le en akord in da je njegov način igranja kitare vedno isti. Vendar sta bila zelo samosvoja glasbenika. Name sta imela izjemno močan vpliv. Oba sem videl igrati in ob tem sem zelo užival. Zavedam se, da nisem nikakršen črn bluesman, vendar sta oba name močno vplivala. Kdaj si Mancea prvič slišal na koncertu? Mislim, da okrog leta 1963 v Houstonu. Tedaj sem sodeloval z organizatorji njegovih koncertov in tako sva se tudi spoznala. Veliko sva se pogovarjala, obiskal sem ga na njegovem domu v Navasoti in večerjal z njim in njegovo družino. Obiskoval sem ga, dokler leta 1969 nisem zapustil Teksasa. Kakšni so bili njegovi koncerti? Njegovi nastopi so bili zame osupljivi. Bil sem njegov učenec in njegov oboževalec. Kako pa se ga spomniš kot človeka? Nisem ga poznal zelo osebno. Dobro se mi je zdelo že to, da sem se lahko družil z njim in se skušal od njega kaj naučiti. Bil je nežna duša, v primerjavi z Lightninom, ki je veliko popival, bil glasen in živel zelo razkošno, se je zdel kar malce plašen. Ne spominjam se, da bi Mancea kdaj videl piti. Zdel se mi je zelo prijeten možak. Svojo pesem Texas Cookin' si posnel po vzoru neke Manceove melodije. Ja, mislim, da je res, da sem pesem Texas Cookin napisal, ko sem se učil igrati njegovo pesem Red River Run. Res sta si zelo podobni. Igram v country- bluesovskem slogu, kot ga je igral Mance. Ta način igranja je namreč zelo preprost, vendar učinkovit. Mislim, da mi ni nikoli uspelo, da bi ga igral tako, kot bi bilo treba, vsekakor pa je močno vplival name. Kakšen je bil Manceov repertoar? V njegovem repertoarju so bile gospelovske pesmi, blues, pripovedne pesmi z zgodbo. Vendar je igranje Mancea Lipscomba pri vseh skladbah bolj ali manj temeljilo na enaki glasbeni osnovi. Tvoj prijatelj Townes Van Zandt je bil nor na Lightnina Hopkinsa. Townes je bil velik oboževalec Lightnina, rad je imel vse, kar je naredil. S tem ne mislim, da ga je posnemal ali ga slepo častil. Ker je bil mnenja, da je Lightnin' najboljši bluesovski glasbenik, je bil pogosto v njegovi družbi. Tako kot jaz, vendar je Townes vse skupaj vzel veliko bolj osebno. Lightnin' je očitno zelo močno vplival na Townesa, ki je znal zaigrati veliko njegovih pesmi, pa tudi Townesove bluesovske pesmi so zelo podobne Lightninovim. Katere so najbolj priljubljene pesmi Lightnina Hopkinsa v tvoji zbirki? Veliko je pisal, in to o aktualnih stvareh, ki so se takrat dogajale. Spominjam se, da je nekoč v zgodnjih šestdesetih letih napisal pesem o Johnu Glennu, prvem človeku, ki je obkrožil zemljo. Čeprav so ljudje menili, da je kaj takega nemogoče, je to Johnu Glennu uspelo. Meni najljubša je dolga pripovedna pesem Mister Charlie, ki pripoveduje o majhnem dečku, ki je jecljal. Nekdo mi je povedal, da gre verjetno za avtobiografsko zgodbo in da je tudi on jecljal kot otrok. To je čudovita zgodba in imenitna pesem. Lightnin' je imel tudi odličen smisel za humor, zato so nekatere njegove pesmi zelo zabavne. Napisal je na stotine pesmi, lahko si ga gledal, kako si jih je sproti izmišljal. Prepeval je o vsem, kar mu je prišlo na misel, bil pa je tudi zelo aktualen pisec, saj je pesnil o stvareh, ki so se dogajale okrog njega. Kje si ga poslušal? Videl sem ga igrati v židovskem kulturnem centru, v majhni koncertni dvorani v Houstonu. Igral je tudi po barih okrog Houstona. Nikoli pa ga nisem videl na kakšnem velikem koncertu na prostem, kot so na primer festivali folka. Po navadi so bili to majhni bari in manjša koncertna prizorišča v Houstonu. Mislim, da so Manceovi in Lightninovi koncertu tudi na videu. Obstajajo posnetki filmske družbe Flower Films, režiral jih je Les Blank. Prijatelj Skip Gerson je bil tam v vlogi tonskega mojstra in je bil neke vrste povezava med Lightninom in Manceom. Obstajata torej filma o Lightninu in Manceu in oba sta zelo dobra in vsekakor vredna ogleda, če želiš videti in slišati, kako sta takrat zvenela in kaj sta povedala v intervjujih. Ne vem, ali sta filma izšla na videu, vendar nekje gotovo obstajata. Na Manceov dom v Navasoti so radi prihajali številni glasbeniki z Bobom Dylanom na čelu. Spominjam se preprostih lesenih hiš. Mance je živel v eni izmed njih. Ni bila ne velika ne majhna. Na dvorišču je bil parkiran avto Buick letnik '59, bil pa je tako dolg, da ni mogel v garažo. Mance je imel krdelo psov, za katere je pravil, da so hrti, vendar nisem prepričan, da so bili res. Njegova žena je za kosilo pripravila ocvrte piščance, najbolj zanimivo pa se mi je zdelo to, da ženske niso smele zapustiti kuhinje in jesti z možmi v dnevni sobi. Zelo seksistično! Spominjam se enega njegovih vnukov, mladega fanta, ki je igral rock'n'roll v neki skupini. Povsem ga je prevzel Manceov način igranja s palcem in prsti. Ni mu šlo v glavo, kako lahko njegov stari oče igra bas in solo obenem. Ja, že dolgo je tega. Ali je bil Lightnin' Hopkins zelo glasen na koncertih? Večinoma sem ga slišal igrati na akustično kitaro z magnetom. Bil je dober kitarist. Ni bil sicer vrhunski glasbenik, a je igral zelo čustveno, ne glede na to, kje je. Igral je tako, kot se je tisti trenutek počutil. Takte in tempo je spreminjal iz različnih razlogov: ker je bil pijan, ker je želel večjo pozornost ali pa preprosto zato, ker se mu je mudilo kam drugam. Včasih pa je bilo njegovo igranje kitare prav osupljivo, besede in glasba so se prepletale med seboj in skupaj učinkovale zalo ganljivo. Tak občutek lahko zaznaš tudi, kadar poslušaš njegove plošče. Vendar je res, da igra vedno na enak način, samo pesmi so druge.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Kvintet Dori - 30 let - repriza

Tokrat poslušate posnetek prvega dela koncerta ob tridesetletnici delovanja kvinteta Dori. Posneli smo ga 20. novembra lani v kulturnem centru v Laškem. Kvintet Dori je narodno-zabavni ansambel, katerega začetki segajo v leto 1995. Nastanek zasedbe je povezan z znanim župnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki je odšel na službovanje v Berlin istega leta, kot je nastalo ime »Kvintet Dori«. Člani zasedbe so se takrat odločili, da se bodo imenovali po njem, ker jih je vzpodbujal in podpiral, da so se povezali med seboj in ustanovili ansambel. V vseh teh letih je kvintet Dori uveljavil svoje ime in postal prepoznaven s svojim glasbenim slogom, odlikuje pa ga predvsem iskren odnos do domače glasbe in njenih poslušalcev. Koncert je povezoval Tilen Artač. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Znani domači in tuji muzikali

V oddaji Godbe z zgodbo vam lepšajo čas melodije iz znanih domačih in tujih muzikalov, kot so Cvetje v jeseni, Veronika Deseniška, Fantom iz opere, Evita, Gubec beg, Lasje in drugi.

41 stopinj vročine Politonique

V oddaji poslušamo skladbe: Jure Robežnik: Festivalna tema - solist saksofonist Dušan Veble Jure Robežnik: Med odmorom Vinko Globokar: Politonique - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Ati Soss Bojan Adamič: Orientalico - solista trobentač Petar Ugrin in saksofonist Ati Soss Janez Gregorc: Amarcord - solisti pianist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss ter trobentač Petar Ugrin

Za otroke in mlade

Lahko noč, otroci! To še ni konec sveta

V panju na robu travnika je živel velik in debelušen čmrlj … Pripoveduje: Rok Matek. Napisala: Elvira Maličev. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

RIO radijska igra za otroke Nina Kokelj, Saška Rakef: Velika prijateljstva

Zgodba, ki slavi prijateljstvo, se začne z veselo igro otroka in morskih bitij, ki jo pretrga izginotje mogočnega, velikanskega kita. Deklica Ana se s prijatelji albatrosom, morskim vragom in starodavno morsko želvo odpravi na napeto pustolovščino v morski hrup, da bi poiskala kita, prijatelja otrok … Režiserka in dramaturginja: Saška Rakef Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe in montažerka: Alenja Pivko Kneževič Pripovedovalec – Matej Puc Besneči orjak in Kitovka – Anja Novak Ana – Ana Tereza Perko Albatros – Blaž Šef Morski vrag – Mojka Končar Starodavna želva – Vesna Jevnikar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2023. Radijska igra za otroke je nastala v okviru projekta B-AIR, Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Lahko noč, otroci! Pravljica o klepetavih ljudeh

Bilo je že tako hudo, da so besede morali odmetavati z lopatami … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisala: Manka Kremenšek. Posneto v studiih Radia Slovenija 1996.

Hudo! Poletni tabor preživetja v naravi

V oddaji Hudo smo šli v dolenjske gozdove in obiskali poletni tabor preživetja v naravi. Mladi udeleženci so nam predstavili številna znanja, ki nam lahko olajšajo sobivanje z naravo, naučili so nas zakuriti ogenj, prečistiti vodo, popeljali pa so nas tudi skozi svoj taborni prostor.

Radijski ringaraja Čarobni ples

Čarobni ples se je imenovala poletna plesna počitniška šola, v kateri je domišljija vodila vsak gib. Kot so povedale mlade plesalke, so v Pionirskem domu z igro odkrivale, kako se da s telesom ustvarjati pravljične like, čarobne svetove in nenavadne zgodbe. Raziskovale so različne načine gibanja in s plesom soustvarjale svojo čarobno dogodivščino. Slišali smo tudi, kako so sestavljale plesno zgodbo, ki so jo ob koncu poletne plesne šole predstavile gledalcem.

Radijski ringaraja Čarobni ples

Čarobni ples se je imenovala poletna plesna počitniška šola, v kateri je domišljija vodila vsak gib. Kot so mi povedale moje sogovornice v Pionirskem domu, z igro odkrivajo, kako se da s telesom ustvarjati pravljične like, čarobne svetove in nenavadne zgodbe. Raziskovale so različne načine gibanja in s plesom soustvarjale svojo čarobno dogodivščino. Slišali boste tudi, kako so sestavljale plesno zgodbo, ki so jo včeraj ob koncu poletne plesne šole predstavile gledalcem. Med oddajo nas boste, mladi poslušalke in poslušalci, lahko tudi poklicali in nam povedali, ali plešete tudi vi, kako in zakaj radi plešete in kakšno glasbo imate najraje. Če pa ne plešete, nas bo zanimalo tudi, kako ste preživeli počitnice, ki so se skoraj že končale.

Lahko noč, otroci! Štorklja in burja

Kdo je bolj trmast: štorklja ali burja? Pripoveduje: Branko Jordan. Napisala: Polona Škrinjar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Lahko noč, otroci! Rak in galeb

V rakčev dom kaplja, čeprav morje počiva … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna Napisala: Valerija Skrinjar-Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija1999.

Gymnasium Poletni tabor inovativnih tehnologij 2026

Med 17. in 21. avgustom je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani potekal 27. poletni tabor inovativnih tehnologij. Okoli 100 mladih (osnovno- in srednješolcev) se ga je udeležilo, izbrali pa so lahko eno od 10 zanimivih delavnic, na katerih so raziskovali od električnih vozil do elektrike v človeškem telesu.Delo je bilo zasnovano tako, da so mladi tehnologijo ne le uporabljali, temveč tudi soustvarjali in razumeli njeno delovanje. Da bi izvedeli več, je ekipa Prvega obiskala Fakulteto za elektrotehniko, tam postavila terenski studio in pred mikrofon povabila nekaj udeležencev in mentorjev delavnic.

Lahko noč, otroci! Drugačna princeska

Lahko noč, nestrpnost! Pripoveduje: Milena Zupančič. Glasba: Sofia Ristić, harfa. Tonski mojster: Miran Kazafura. Tonski asistent: Gašper Vodlan. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Projekt Lahkonočnice na obisku v oddaji Lahko noč, otroci! Premierna izvedba v živo iz studia 13 Radia Slovenija, 20.9.2018.

Lahko noč, otroci! Pikapolonica izgubi piko

Če vam pikapolonica sede na roko, preštejte njene pike, nato pa počakajte, da odleti svojo pot. Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Katjuša Trampuž. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Naše skupnosti

Slovencem po svetu Novo šolsko leto tik pred vrati tudi za učence slovenskega jezika in kulture v Berlinu in Zrenjaninu

Tik pred začetkom novega šolskega leta namenjamo pozornost tudi začetku pouka v slovenski dopolnilni šoli v Nemčiji in učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v Srbiji. Ustavljamo se v Bosni in Hercegovini in osvetljujemo dogajanje na nedavni likovni koloniji za slovenske umetnike v Tuzli ter dejavnost tamkajšnjega slovenskega društva. Predstavljamo pa tudi novo publikacijo s področja slovenskega izseljenstva Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi avtorja Janeza Roglja.

Sami naši Elvis Alukić: »Zakaj te ljudi poniževati, zakaj jim ne dati pravice glasovati?«

»Zakaj te ljudi poniževati?« se sprašuje Elvis Alukić, predsednik Bošnjaške kulturne zveze Slovenije. V oddaji Sami naši na Prvem ob 21.15 bomo preverili, kaj bi za skoraj 104 tisoč državljanov tretjih držav pomenil odvzem pravice glasovati na lokalnih volitvah. Skozi knjigi Tega se ne da izbrisati in Ćrtice bomo prisluhnili osebnim zgodbam ljudi, ki jim je izbris zaznamoval življenje. Za konec pa bomo z Aleksandrom Hemonom vstopili v roman Svet in vse v njem – v zgodbo o ljubezni, vojni, Sarajevu in življenju med jeziki.

Naše poti Oto Pestner, glas, ki je odraščal z glasbo

V tokratnih Naših poteh bomo med drugim prisluhnili glasbi in spominom enega največjih slovenskih pevcev,Ota Pestnerja. Spomnili se bomo njegovega otroškega posnetka Cigančkova violina in velikega preboja s skladbo Trideset let, ob tem pa prisluhnili delu pogovora z Otom Pestnerjem iz oddaje Prvaki tedna na Prvem. Udeleženci otroškega in mladinskega tabora pa so na Pomurskem madžarskem radiu v Lendavi spoznavali, kako nastajata radijski in televizijski program regijske enote RTV Slovenija ter kaj vse se dogaja v ozadju, preden vsebine pridejo do poslušalcev in gledalcev. Takšni obiski so pomembni, ker mladi tako spoznavajo medije od blizu, razvijajo medijsko pismenost in se učijo, kako nastajajo vsebine, ki jih vsak dan spremljamo.

Slovencem po svetu Izzivi za rojake v ZDA in Avstraliji

V tokratni oddaji lahko slišite zanimive zgodbe rojakinj in rojakov iz čezoceanskih držav. Harmonika, potica, spomini in zgodbe izseljencev so del praznovanja ob 100-letnici delovanja organizacije Slovenska zveza Amerike. Za vas smo ujeli utrip slavja, misli o pomenu zveze in ohranjanja slovenstva čez lužo. Obiskala sta nas zakonca Valter in Kristina Šuber, ki predstavljata steber slovenske skupnosti v Avstraliji, tudi zaradi povezovanja prek radijskega programa VOSA – Glas Slovencev v Avstraliji.

Naše poti Od stanovanj na Slovaškem do univerzitetne izobrazbe v Španiji

V tokratni oddaji Naše poti bomo pogledali nekoliko dlje od naših meja in preverili, kaj novega se dogaja v romskih skupnostih po Evropi. Na Slovaškem bodo za socialna najemna stanovanja, med drugim tudi za romske skupnosti, namenili 35,3 milijona evrov, iz Španije pa prihajata kar dve zanimivi zgodbi. Ena govori o programu, ki Rome, starejše od 25 let, spodbuja k vstopu v univerzitetno izobraževanje, druga pa o tem, kako bi lahko umetna inteligenca pomagala zmanjševati izobraževalni zaostanek romskih otrok. Pogledali bomo tudi v Albanijo, kjer se odpira vse bolj aktualno vprašanje digitalne diskriminacije Romov.

Slovencem po svetu Tjaša Ferme, ZDA: «Mislim, da je uspešnost v življenju to, da si lahko krojiš življenje tako, kot si želiš«

Tokrat predstavljamo slovensko igralko, režiserko, producentko in dramatičarko Tjašo Ferme, ki že osemnajst let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike. Biva v večmilijonskem New Yorku, kjer je tudi soustanoviteljica in umetniška direktorica gledališča Transforma, v katerem se prepletata znanost in umetnost. Prihaja iz Velenja, doštudirala je na igralski akademiji v Ljubljani in že v času svojega študija v Sloveniji prejela kar nekaj nagrad za svoje umetniško delovanje. Že kmalu po diplomi na AGRFT se je odpravila v Ameriko, kjer je z leti zgradila uspešno kariero, v Velikem jabolku pa ohranja stike tudi s tamkajšnjo slovensko skupnostjo. Močne pa so tudi njene vezi s Slovenijo, kamor se redno vrača. O svoji umetniški poti v Ameriko, o ustvarjanju in življenju v multikulturnem New Yorku igralka, režiserka in producentka Tjaša Ferme pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Naše poti Poletni tabor v Dolgi vasi združil mlade iz Prekmurja in Dolenjske

Poletne počitnice so čas novih doživetij, prijateljstev in nepozabnih izkušenj. Skoraj ves dan smo preživeli med udeleženci poletnega tabora v Dolgi vasi, kjer smo spremljali njihove dejavnosti ter zabeležili vtise otrok, mladih in mentorjev. Poseben pečat taboru je dal obisk mladih iz romskega naselja Brezje-Žabjak pri Novem mestu, večina njih je Prekmurje obiskala prvič. V daljši reportaži boste slišali, kaj jih je najbolj navdušilo in zakaj imajo takšna srečanja pomembno vlogo pri povezovanju mladih iz različnih okolij. V oddaji še povzetek s strokovnega posveta ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni.

Slovencem po svetu Portreti: prof. dr. Urška Velikonja: "Iz Amerike sem 'prinesla' magisterij in moža"

Najboljša krepitev vezi s Slovenijo je vračanje v domovino in v skupnost, poudarja redna profesorica prava na univerzi Georgetown Urška Velikonja, ki z družino živi v Washingtonu. Po magisteriju na Harvardu, kjer je spoznala zdajšnjega moža, se je želela z njim ustaliti v Sloveniji, a so ju karierne priložnosti znova odpeljale v Združene države. V tokratni oddaji je prof. dr. Urška Velikonja z nami delila utrinke svoje razgibane življenjske poti, ki so jo zaznamovale selitve, rezervni načrti, raznovrstne izkušnje v svetu prava ter ščepec sreče, kot rada doda sama.

Naše poti Z glasbo v spomin žrtvam romskega genocida

V tokratni oddaji Naše poti se bomo z glasbo spomnili 2. in 3. avgusta, datumov, ki nosita globok pomen za romsko skupnost. V noči z drugega na tretji avgust leta 1944 je bilo v nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau umorjenih okoli tri tisoč Romov in Sintov, ki so bili zaprti v tako imenovanem romskem družinskem taborišču. Ta tragični dogodek danes velja za enega najbolj temačnih trenutkov zgodovine romskega ljudstva in je postal simbol spomina na vse žrtve genocida nad Romi in Sinti. V oddaji bomo skozi glasbo odprli prostor za spomin, žalost, pa tudi za moč, dostojanstvo in neomajno voljo do življenja, ki se je ohranila kljub preganjanju in nasilju. Prisluhnili bomo glasbenim zgodbam, ki nas opominjajo, da spomin ni le pogled v preteklost, temveč tudi odgovornost sedanjosti in prihodnosti.

Slovencem po svetu Portreti: Jelisava Dobovšek Sethna povezuje rojake na Japonskem s slovensko umetnostjo in dobrotami

Jezikoslovka Jelisava Dobovšek Sethna - Biba, dolgoletna profesorica slovenskega jezika na tokijski univerzi, tudi po upokojitvi nadaljuje prizadevanja za izobraževanje in povezovanje Slovencev na Japonskem, kjer z družino živi že dobrih 40 let. V tokratni oddaji je z nami delila spomine na rodno Novo mesto, kamor se rada vrača, ter misli o japonski kulturi, poučevanju, jezikovni ekologiji, robotizaciji in ohranjanju vezi z domovino na drugem koncu sveta.

Naše poti Poletno potovanje z romsko glasbo, 2. del

Poletne Naše poti prinašajo izbor raznolike romske glasbe, ki poslušalce popelje od Barcelone do Skopja, od Prage do Slovenije. V oddaji boste slišali sodobne izvajalce, ki romsko glasbeno dediščino uspešno prepletajo s popom, flamenkom, hip hopom, R&B-jem, balkanskimi pihalnimi orkestri in drugimi sodobnimi glasbenimi izrazi. Tudi tokrat vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete raznolikim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe.

Radio GA - GA

Radio GA - GA

435 epizod

Idrija special

60 min

Vlada v senci

52 min

Janez Cigler Kralj živali

50 min

Primopredaja

49 min

Liga Janšampionov

52 min

Kajak dogaja

51 min

Najnovejše

Jutranja kronika Začenja se Blejski strateški forum

Na Bledu je vse nared za največji zunanjepolitični dogodek leta pri nas. Blejski strateški forum je v svoji 21-ti izvedbi posvečen sposobnosti Evrope, da sooblikuje svetovno prihodnost. Drugi poudarki oddaje: Netanjahu z osebno zahvalo Janši po blokadi evropske obsodbe Izraela Po mesecu zatišja Združene države obnovile napade na Iran, ta znova odgovarja z obstreljevanjem vojaških oporišč Po letošnji katastrofalni suši pristojni obljubljajo ukrepe za čim hitrejšo širitev namakanja pri nas

Duhovna misel Lama Karma Wangmo: Kralj Ašoka

Kratek razmislek o temeljnih življenjskih vprašanjih s področja vere in duhovnosti. Avtorji spregovorijo o nekaterih eksistencialnih vprašanjih, ki si jih je človek od nekdaj postavljal in so vedno znova aktualna tudi v današnjih družbeno socialnih razmerah.

Jutranja kronika Začenja se 21. Blejski strateški forum

Na Bledu se bo danes z nagovoroma zunanjega ministra Toneta Kajzerja in premierja Janeza Janše začel 21. strateški forum, letos pod naslovom "Moč soustvarjanja prihodnosti". Na mednarodni konferenci bodo politiki, diplomati, gospodarstveniki, akademiki in drugi do jutri razpravljali o vlogi Evrope v svetu in njeni prihodnosti.

Zrcalo dneva Pred jutrišnjim začetkom BSF-ja začetek prvih neformalnih srečanj.

Pred jutrišnjim začetkom 21. Blejskega strateškega foruma so se danes tam začela prva neformalna srečanja. Premier Janez Janša nocoj gosti večerjo za predstavnike iz Latinske Amerike. Do torka bo nastopilo prek 150 govorcev in več kot 70 držav. Predvsem na območju Bleda bo zaradi številnih varovanih kolon s policijskim spremstvom oviran promet.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Aktualna tema Slovenija sredi ZDA? V Minnesoti slovenska sled ostaja živa

Več kot sto let po prihodu prvih slovenskih priseljencev v Minnesoto je njihov pečat v tem delu ZDA še vedno zelo živ. V Elyju so Slovenci desetletja delali v rudnikih železove rude, gradili skupnost in ohranjali svojo kulturo. Ob letošnji stoletnici Slovenske zveze Amerike smo obiskali Ely, Chisholm, Fortune Bay in Saint Stephen – najstarejšo slovensko naselbino v ZDA. Kako so živeli prvi slovenski priseljenci, kaj je od njihove dediščine ostalo danes in kako svoje slovenske korenine doživljajo njihovi potomci?

Lahko noč, otroci! To še ni konec sveta

V panju na robu travnika je živel velik in debelušen čmrlj … Pripoveduje: Rok Matek. Napisala: Elvira Maličev. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.

Radijski dnevnik Radijski dnevnik 18:30

V Slovenijo so prispeli prvi tuji udeleženci prihajajočega Blejskega strateškega foruma. Potrjenih je več kot 150 govorcev iz več kot 70 držav, med njimi več voditeljev držav, predvsem srednjeevropskih, pa tudi zunanjih ministrov ter gostov iz gospodarskih krogov, civilne družbe in akademske sfere. Forum bo potekal jutri in v torek. Zaradi številnih varovanih kolon s policijskim spremstvom bo zato ponekod oviran promet, so opozorili na Policiji. V oddaji tudi: - Na deželnih volitvah v Saški-Anhaltu bi lahko prvič v povojni zgodovini zmagala skrajno desna stranka. - V Mariboru začetek jubilejnega festivala sodobnega plesa Platforma. - Plezalka Lučka Rakovec bronasta na evropskem prvenstvu v težavnosti, kolesar Primož Rogljič tretji na etapi Vuelte.

Sledi časa Sledi časa, kot jih predstavlja razstava Darila državi

V predgovoru monografije, ki so jo ob razstavi Darila državi izdali v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije, je predsednica države dr. Nataša Pirc Musar zapisala: Protokolarna darila niso nikoli zares samo darila – pogosto so tiha sporočila, zavita v svilo vljudnosti. In res – razstava, ki prikazuje državniška darila, ki so jih dobili predsedniki Milan Kučan, dr. Janez Drnovšek, dr. Danilo Tuerk, Borut Pahor in tudi sedanja predsednica, je odraz duha časa, prizadevanj in aktivnosti vsakega od njih, odraz dogodkov, sprejemov, državniških obiskov in tudi obiskov, sprejemov in aktivnosti znotraj države. Razstavo so odprli v začetku junija, ogledate pa si jo lahko do decembra.

Dogodki in odmevi Bled bo v prihodnjih dneh vnovič gostil Strateški forum

Zadnji počitniški konec tedna zaznamuje povečan promet na naših cestah. Prihodnji teden se učenci vračajo v šolske klopi, najmlajši svojo šolsko pot šele začenjajo, zato pristojni pozivajo k previdnosti, še posebej v okolici šol, kjer bo tudi povečana navzočnost policistov. Ti so tudi sporočili, da bo že danes in tudi v prihodnjih dneh zaradi številnih varovanih kolon s policijskim spremstvom občasno povečan promet proti Bledu in z Bleda, kjer se bo jutri začel mednarodni strateški forum z naslovom Moč soustvarjanja prihodnosti. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Islandija ne bo stopila na pot članstva v Evropski uniji. - Na Zahodnem bregu se krepijo napadi skrajnih judovskih naseljencev. - Tadej Pogačar po padcu na kolesarski dirki po Španiji v bolnišnici v Barceloni čaka na operacijo.

Nedeljska reportaža Lapidariji

Lapidariji so zbirke različnih kamnitih spomenikov, z napisi ali brez njih. Pomembno pa je, da imajo arheološko, zgodovinsko, umetnostno ali kulturno vrednost. Ime muzejske zbirke lapidarij izvira iz latinske beseda lapis – kamen. Vsi slovenski muzeji imajo v okviru svojih zbirk manjše ali večje lapidarije. Največji je na dvorišču ob stavbi Narodnega muzeja Slovenije, kjer je okoli 200 spomenikov z rimskimi latinskimi napisi. Med večjimi lapidariji je še nekropola v Šempetru v Savinjski dolini, lapidarij v Celju, na Ptuju in v Novem mestu.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt