Če zapustite stran, se bo predvajanje prekinilo. Izberite:
Evroradio v izmenjavi koncertnih posnetkov ponuja zares zelo veliko izjemnih koncertov, med njimi pa se včasih najde tudi tak, na katerem nastopi kakšen odličen slovenski glasbenik. Med te brez dvoma sodi goriški pianist Aleksander Gadžijev, ki je pred petimi leti na 18. Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi osvojil imenitno 2. mesto in za nameček prejel še posebno nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. Gadžijev je 26. januarja letos gostoval v Münchnu, v sloviti dvorani Gledališča princa regenta je nastopil z Münchenskim radijskim orkestrom, s katerim je izvedel Chopinov 2. Klavirski koncert v f-molu. Spored sta dopolnili koncertna uvertura Bajka (Pravljica) Stanislawa Moniuszka in Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka; dirigiral je Estonec Mihhail Gerts.
Tragična zgodba o izdaji, ljubezni, ljubosumju, ambicijah in prevari, ki temelji na istoimenski Shakespearjevi drami.
Osemindvajsetega avgusta leta 1906 se je v Londonu rodil John Betjeman, angleški pesnik, pisatelj in urednik. Od leta 1972 pa vse do smrti leta 1984 je bil "poeta laureatus" Združenega kraljestva. Poklicno pot je začel kot novinar, končal pa kot slavljen pesnik in priljubljen voditelj na televiziji. Objavljamo njegova pisma različnim naslovnikom, na primer Robertu Gravesu, Cyrillu Vernonu Connollyju in Mary Wilson. Za prevod je poskrbela Mihaela Čopič, interpretacija Radko Polič - Rac, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Marko Stopar, režija Igor Likar. Posneto leta 1999. Redakcija: Marjan Strojan in Staša Grahek (ponovitev).
Spoznali bomo skladbo Obraz noči ameriškega skladatelja Kennetha Fuchsa, ki jo je navdihnilo istoimensko delo ameriškega abstraktnega slikarja Roberta Motherwella. Slika je nastajala v letih 1977 in 1981, slikar pa jo je posvetil svojemu prijatelju, mehiškemu pesniku in pisatelju Octaviu Pazu.
Od gradu Chambord se poslavljamo z glasbo še enega izmed njegovih slovitih gostov – grofa Saint-Germaina – in se nato mimo gradu Ménars, doma grofove zaščitnice Madame de Pompadour, odpravljamo v Blois. Mesto se ponaša z enim najpomembnejših francoskih gradov, ki je bil bivališče sedmih kraljev in desetih kraljic. Grad pa je bil tudi nema priča burnega, z versko nestrpnostjo zaznamovanega srednjega veka in številnih krvavih dogodkov, katerih režiserka je bila kraljica Katarina Medičejska in ki so leta 1572 pripeljali do šentjernejske noči ter pokola hugenotov. Pozornost bomo namenili tudi Charlesu Orleanskemu, avtorju številnih pesmi in verzov, ki so zastrti z otožnostjo ali prežeti s prefinjenim erotičnim občutkom, slišali pa boste še glasbo Jeana - Philippa Rameauja, Clauda Debussyja, Camilla Saint-Saënsa, Reynalda Hahna, Giacoma Meyerbeerja, Clauda Goudimela, Gorana Bregovića in drugih.
Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni bila običajna, vsakdanja. Milena je bila izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih bomo znova odkrivali ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma. Ko je leta 1993 Milena prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so jo označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«. Golobova Kot bi Luna padla na zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati. S ponovitvijo knjige o naši priznani umetnici se še enkrat želimo pokloniti Mileni Zupančič, ki se je poslovila 15. avgusta letos. Interpretinja: Milena Zupančič Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Pipp Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo Beletrina Posneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.
Na Sarajevskem filmskem festivalu je bila svetovna premiera tretjega dela mladinskega filma o Gaji in njenem svetu z naslovom Gajin svet – Sledi mi režiserja Petra Bratuše. Film zdaj prihaja v slovenske kinematografe. Gaja tokrat vstopa v srednjo šolo. Ob novih prijateljih in prvi ljubezni, pa se sooči z ugrabitvijo mame, ki vodi Zdravnike brez meja na posebni odpravi na vojnem območju. Film zaokrožuje prvo slovensko filmsko trilogijo po 58 letih, ko so nastali filmi o legendarnem Kekcu. Tako kot Gaja, z njo odrašča tudi občinstvo, je Aleksandru Čobcu povedal režiser Peter Bratuša. Iz oddaje Gremo v kino.
Na Veronikinem večeru plesa in poezije v Celju so razglasili prejemnico Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta 2026. Strokovno žirijo je najbolj prepričala pesniška zbirka Nekje notri je uho pesnice in ilustratorke Tine Volarič.
Festival kratkega filma FeKK stopa v predzadnji dan pred jutrišnjim koncem, prvi dnevi pa so, kot kaže, po številu obiskovalcev znova presegli pričakovanja. Zvrstili so se prvi del Herzogove retrospektive, gostujoči programi festivala v Clermont-Ferrandu, prvi deli mednarodnega tekmovanja in program InstantKult, letos namenjen špansko-francoski režiserki Gali Hernández López, ki smo jo povabili pred mikrofon. Festival se nadaljuje danes, med drugim s kuriranim programom francoske kuratorke Anne Duffau Vzpon podivjanega. V Kinodvoru bo na sporedu drugi del Herzogove retrospektive, s kultnim filmom Werner Herzog poje svoj čevelj. Dan se bo končal s polnočnim programom FeXXX: Prostori izmika, ki nastaja v sodelovanju z Mednarodnim feminističnim in kvirovskim festivalom Rdeče zore.
Projekcija kratkega filma Karpa Godine 'O ljubezenskih veščinah ali film s 14441 sličicami iz leta 1972 bo danes v Zgodovinskem atriju Mestne hiše v Ljubljani odprla deseti festival Grounded – festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma, ki se z aktualnimi družbenimi vprašanji ukvarja tako, da povezuje navidezno nezdružljivo: deinstitucionalizirane teoretske razprave, povsakdanjenje družbenega aktivizma in progresivne klubske elektronske kulture.
V petek se bo s podelitvijo nagrad sklenil 32. Sarajevski filmski festival. V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov se za Srce Sarajeva poteguje tudi slovenski film Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart. Na letošnjem festivalu bo sicer v različnih programskih sklopih na ogled kar 16 filmov in ena serija s slovensko udeležbo, kar je do sedaj najštevilčnejša udeležba slovenskih filmskih ustvarjalcev v Sarajevu. V tekmovalnem programu je danes evropska premiera celovečerca Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume z evropsko premiero. Poroča Aleksander Čobec
17. avgusta je v osemindevetdesetem letu umrl še en velikan slovenskega gledališča, eden najpomembnejših, najplodnejših slovenskih gledaliških režiserjev druge polovice 20. stoletja, Mile Korun. Za Mileta Koruna bi lahko trdili, da je bil eden izmed očetov sodobnega slovenskega gledališča, saj ga je moderniziral in evropeiziral. Z režijo prelomne predstave Cankarjevega Pohujšanja v dolini šentflorjanski leta 1965 je dodobra zatresel tedanji gledališki svet. Zaradi zanimanja za scenografijo je najprej študiral arhitekturo. Kmalu je hotel več kot le ustvarjanje prostora in se je prepisal na gledališko režijo. Zrežiral je okoli 120 predstav, med njimi, poleg Cankarja še krstne uprizoritve Strniševih in Zajčevih del. Gledališče je dojemal kot samostojno umetnost, v kateri beseda ni več vsemogočna. Poleg izjemnega občutka za odrski prostor je zavzeto raziskoval igralčeve zmožnosti. Načelo o igralcu kot avtonomnem ustvarjalcu predstave je uveljavljal tudi pri svojem dolgoletnem pedagoškem delu s študenti na igralski akademiji. Učil jih je misliti gledališče in pri oblikovanju vloge iti globoko vase. Ustvarjal pa je le v institucionalnih gledališčih, saj so nudila pogoje za njegove prostorske zamisli in premogla vrhunske igralske ansamble. Veljal je za zahtevnega, premišljenega in natančnega režiserja z vizijo, ki je presegala uveljavljene družbene tabuje, zgolj obrtniško podajanje besedila in estetske omejitve tedanjega slovenskega gledališča. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen.
V 80. letu je umrla velika slovenska igralka.
Kljub pozivom plesne skupnosti k izpolnitvi ustanoviteljskih obveznosti, so na Ministrstvu za kulturo sporočili odločitev o izstopu iz pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. To so sicer še v času prejšnje vlade na začetku leta podpisali skupaj z mestnima občinama Celje in Nova Gorica. Ministrica Ignacija Fridl Jarc pravi, da so strokovne službe že aprila opozarjale na pomanjkljivosti pogodbe o ustanovitvi Javnega zavoda za sodobni ples - med drugim pri financiranju, postopkih sofinanciranja ter organizaciji in upravljanju zavoda. Med razlogi za odstop od pogodbe je poleg tega navedla, da naj bi bila za plesalce predvidena le tri od devetnajstih delovnih mest ter prekrivanje namenov zavoda s programi ministrstva, saj to že podpira gostovanja. S sredstvi za ustanovitveni kapital zavoda nameravajo naslednje leto podpreti sodobni ples. V.d. direktorja zavoda Simon Kardum trdi, da gre pri medijskih izjavah ministrice za neresnice in zavajanja. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc sicer zagotavlja, da ta odločitev ni usmerjena proti sodobnemu plesu, temveč v ustvarjanje temeljev za njegov dolgoročni razvoj. Kot smo že poročali pa ukinitev zavoda plesno javnost skrbi.
S projekcijo animirane biografske drame Perzepolis iz leta 2007, ki temelji na istoimenskem grafičnem romanu Marjane Satrapi, se danes v Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova začenja 9. edicija festivala Poletje na platnu in med platnicami. Pogovarjamo se z urednico revije Ekran, Ano Šturm, ki je skupaj z Anjo Banko iz Slovenske kinoteke zasnovala letošnji program.
V 81. letu starosti je umrl pisatelj, založnik in kulturni delavec Slavko Pregl.
Življenje v zaporu je pogosta tematika tako dokumentarcev kot igranih filmov. A ko se osredotočimo na človeka in odnose, izstopi kot zanimiva za obravnavo tranzicija obsojenca nazaj na svobodo. Ta proces je skoraj vedno postopen, začne se z občasnimi izhodi ali premestitvijo na pol odprti oziroma odprti oddelek. Pojavi se vprašanje, kako se bo človek vključil nazaj v družbo, in morda še pomembneje, nazaj v družinsko okolje. Pred mesecem dni je v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni padla prva klapa družinske drame Konji o obsojencu Miru, ki proste konce tedna preživlja z odraščajočima hčerjo in sinom. Prav odnos z njim se izkaže za največji izziv. V prvencu scenarista in režiserja Jerneja Kastelca v svojih prvih filmskih vlogah nastopata 13-letni Anže Zornada in 8-letna Vesna Pernuš. Glavno vlogo je prevzel Nejc Cijan Garlatti.
4 epizod
Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je Igor Harb, filmski kritik in prevajalec znanstvene fantastike, ki je pred kratkim izdal svoj romaneskni prvenec Ko zemlja zdrsne za obzorje. Delo opisuje svet v prihodnosti, v katerem je človeštvo začelo s kolonizacijo vesolja: gradi postaje na Luni in Marsu ter usposablja velike množice ljudi za delo in raziskovanje v vesolju. Med njimi se znajde tudi Frank Beddoe, arheolog v Egiptu, ko ga »ugrabi« Julija Perun in ga odpelje v planiško zvezdno mesto, kjer se skupaj pripravljata na polet v vesolje. Julija, ki je že bila v vesolju, Franka mentorira, med njima pa se počasi začne tkati posebna vez, ki sčasoma preraste v nekaj več. Skupaj poletita v vesolje, kjer pa se – na žalost – njune poti ločijo. Avtor je idejo za roman dobil med prevajanjem znanstvenofantastičnih del, pri pisanju pa so mu pomagali tudi filmi in tečaj pisanja ljubezenskih romanov. Igor Harb je v pogovoru z Živo Anderluh izrazil veliko veselje do kombiniranja različnih žanrov ter ob tem namignil, kam bo Julijo in Franka poneslo v naslednjih dveh delih trilogije. Vljudno vabljeni k poslušanju!
Vzhodna nemška dežela Saška-Anhalt je teden pred volitvami prizorišče hudega političnega boja. Skrajno desna stranka AfD uživa daleč najvišjo podporo volivcev in bi lahko prvič vladala v deželi z 2,1 milijona prebivalcev, ki so jo zaznamovali gospodarski in družbeni pretresi po ponovni združitvi Nemčije. Številni volivci še vedno menijo, da obljuba o enakem življenjskem standardu ni bila izpolnjena.
Tokrat vabimo k poslušanju našega izbora iz številnih ustvarjalnih dosežkov na področju umetniške besede, javnega izkaza državne skrbi za ohranjanje nepremične kulturne dediščine in k ošvrku festivalov, ki se končujejo, potekajo ali pa se bodo vsak hip začeli. Začenjamo z letošnjo prejemnico Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko, pesnico in ilustratorko Tino Volarič. Nagrado so ji podelili v torek v Celju. Po nekaj letih obnove so v četrtek ob navzočnosti aktualne ministrice za kulturo javno predstavili prenovljeni palacij enega zgodovinsko najpomembnejših srednjeveških gradov na Kranjskem, grad Turjak. Po tednu dni se danes končuje tudi 29. festival Mladi levi, na katerem smo lahko videli tudi multimedijsko inštalacijo Robertine Šebjanič z naslovom Odmevi Brezna, za katero bo na mednarodnem festivalu Ars Electronica čez slabih 14 dni prejela nagrado za dosežke na področju intermedijskih umetnosti. S špansko-italijansko plesno-lutkovno predstavo Impostor se bo jutri v Mariboru začel 20. mednarodni jubilejni festival sodobnega plesa Platforma, končal pa se bo prihodnjo soboto. Včeraj se je z letošnjim motom Flora in favna v Novi Gorici začel že 11. festival in knjižni sejem Mesto knjige v organizaciji Društva humanistov Goriške, trajal bo 8 dni. Od prihodnjega torka pa do sobote bo na različnih prizoriščih na Krasu, v Ljubljani, Kopru, Trstu in na Koroškem v Avstriji potekal že 41. mednarodni literarni festival Vilenica. Letos postavlja v ospredje temo »fluidnost identitet«. FOTO: Letošnja Veronikina nagrajenka Tina Volarič VIR: BoBo, rtvslo.si
Desetega avgusta je umrl igralec in režiser Adrijan Rustja. Rodil se je leta 1933 v slovenski družini v Trstu, med vojno je obiskoval italijansko šolo, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in leta 1953 maturiral na slovenski državni trgovski akademiji v Trstu. Na akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani je študiral režijo. Po diplomi je V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu najprej asistiral Jožetu Babiču, potem pa samostojno režiral. Bil je tudi član Radijskega odra. Pozneje je ustvarjal predvsem kot igralec, delal pa je tudi kot režiser in sodeloval z amaterskimi skupinami. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 1997 Borštnikovo nagrado za igro, leta 2005 odličje Marije Vere za igralski opus in življenjsko delo, ki ga podeljuje ZDUS, pred tremi leti pa tudi tantadruja za življenjsko delo. Leta 2005 se je z Adrijanom Rustjo pogovarjala Neva Zajc.
Po koncu kariere plesalca v sebi ni treba potlačiti, lahko ga vzameš s seboj v nov poklic, pravi nekdanji profesionalni plesalec sodobnega plesa in danes fotograf Goran Turnšek, ki že 30 let, vse od svojega 18. leta, živi na Nizozemskem. Ujeli smo ga v Galeriji Murska Sobota na samostojni razstavi Tranzicija v gibu, ki prikazuje njegov projekt Second Stage, Drugi oder. Fotografiral je nekdanje plesalce, ki na svojih novih delovnih mestih, čeprav morda subtilno, še vedno oživljajo plesni gib, pozo, pa naj bo to le način, kako se na primer odvetnik sprehodi do govorniškega mesta, kako se postavi. Naslov razstave, kot zapišejo ob njej, nosi dvojni pomen. Dobesedno označuje fizični premik in spremembo, ki jo telo doživlja pri prehodu iz ene oblike delovanja v drugo. Metaforično pa govori o neprekinjenem življenjskem toku: upokojitev v svetu plesa ne pomeni obmirovanja, temveč le preusmeritev ustvarjalne in življenjske energije na ''drugi oder''.
Tema Letošnjega festivala Mesto Knjige je Flora in favna. V Novi Gorici in okolici bodo z gosti skozi pogovore, branja, glasbo, razstave in delavnice poskusili prisluhniti nečloveškim živim bitjem, pogledati svet z njihove perspektive ter razumeti njihov odnos do sveta in človeka. Na zadnjem iz cikla Koncertov ob sončnem vzhodu, ki jih pripravlja Radio Koper, se bo v Lipici predstavil pianist Sašo Vollmaier. Salzburške slavnostne igre 43. dan festivala ponujajo Straussovo opero Ariadna na Naksosu, Molierovega Ljudomrznika in koncert pianista Igorja Levita.
Zaključila se je 32. izdaja Sarajevskega filmskega festivala, z režiserjem Petrom Bratušo se pogovarjamo o 3. delu mladinskega filma Gajin svet, posvečamo se še novemu filmu Pedra Almodóvarja Bridki božič, v katerem se španski režiser ponovno sprašuje o dilemah svojega poklica, in napetemu filmu o osebni preobrazbi psihoterapevtke Zasebno življenje režiserke Rebecce Zlatowski.
Tako kot pri ljudeh se tudi pri rastlinah pojavljajo vedno nove bolezni.
Po odmevnih knjigah (U)sodno tolmačenje, Srednja leta in K(o)ronika nas pesnik in prevajalec Aleš Mustar v svoji najnovejši zbirki Nad rušo, popelje po pokopališčih in grobovih širom sveta. Knjigo, ki je izšla pri LUD Literatura, bi zato lahko brali tudi kot svojevrsten pesniški potopis. V petih geografskih sklopih nas Mustar – pogosto v spremstvu svoje hčerke – vodi od domačih ljubljanskih Žal, preko vojnih pokopališč na Balkanu, vse do današnje Gaze in daljne Hirošime.
V spomin na Mileno Zupančič začnemo danes na programu Ars v oddaji Odprta knjiga ponovno predvajati njeno biografijo Kot bi Luna padla na Zemljo. Življenje umetnice in tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma je vsebinsko in slogovno orisal pisatelj Tadej Golob, Milena Zupančič je delo posnela poleti 2022. V galeriji ŠKUC v Ljubljani bo nocoj potekalo odprtje razstave “Če bi te stene znale govoriti”. Na njej se bo predstavilo šest umetnic in umetnikov iz Slovenije, Madžarske in Bolgarije, katerih dela tematizirajo propadajoče materialne objekte iz preteklosti in predstavljajo spomine ter zgodbe, ki so vezani na njihove fizične ostanke. V Novem mestu je nedavno gostovala francosko-švicarsko-korejska pisateljica Elisa Shua Dusapin, ki je za svoj roman Zima v Sokču, v slovenskem prevodu ga je izdala Založba Goga, prejela številna priznanja po svetu.
Kristina Grozeva in Petar Valčanov sta par tako zasebno kot profesionalno. Dvojec, ki že od začetka filmskega ustvarjanja skupaj piše scenarije za filme in jih skupaj tudi režira, je zaslužen za več mednarodno izjemno uspešnih bolgarskih filmov zadnjih petnajstih let. Z režiserjema se je Petra Meterc pogovarjala na julijskem festivalu v Karlovih Varih, kjer sta predstavljala svoj novi igrani film Črni denar za bele noči. Snemal je Gašper Loborec, prevode sta brala Lidija Hartman in Jure Franko.
Spoznali bomo skladbo Obraz noči ameriškega skladatelja Kennetha Fuchsa, ki jo je navdihnilo istoimensko delo ameriškega abstraktnega slikarja Roberta Motherwella. Slika je nastajala v letih 1977 in 1981, slikar pa jo je posvetil svojemu prijatelju, mehiškemu pesniku in pisatelju Octaviu Pazu.
Nocojšnjo oddajo Glasbeni portret posvečamo slovenskemu skladatelju Matiji Bravničarju, enemu najopaznejših neoklasicističnih simfonikov pri nas.
Orgelske transkripcije lahko razdelimo v dve skupini: v prvo spadajo skladbe, pri katerih je avtor priredbe ohranil vse glavne značilnosti dela, v drugo pa tiste, pri katerih se umetniška ustvarjalnost prirejevalca veliko bolj izrazi: ne le v spremembi zvočne barve, pač pa tudi v ritmu, harmoniji, agogiki in dinamiki. Tokrat boste lahko slišali tako prve kot druge.
Evroradio v izmenjavi koncertnih posnetkov ponuja zares zelo veliko izjemnih koncertov, med njimi pa se včasih najde tudi tak, na katerem nastopi kakšen odličen slovenski glasbenik. Med te brez dvoma sodi goriški pianist Aleksander Gadžijev, ki je pred petimi leti na 18. Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi osvojil imenitno 2. mesto in za nameček prejel še posebno nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. Gadžijev je 26. januarja letos gostoval v Münchnu, v sloviti dvorani Gledališča princa regenta je nastopil z Münchenskim radijskim orkestrom, s katerim je izvedel Chopinov 2. Klavirski koncert v f-molu. Spored sta dopolnili koncertna uvertura Bajka (Pravljica) Stanislawa Moniuszka in Simfonija št. 5 v F-duru, op. 76 Antonína Dvořáka; dirigiral je Estonec Mihhail Gerts.
... v odlomkih del Masseneta, Čajkovskega, Borghija, Wagnerja, Gounoda, Puccinija in Bellinija.
Instrumentalna glasba 17. in zgodnjega 18. stoletja ni bila namenjena za izvajanje pod dirigentovim vodstvom. In repertoar, ki je pred nami, je izjemno raznovrsten, tako da vsak posamezen glas izkaže svojo živost in pomembno vlogo. 11. julija letos je v Cerkvi sv. Štefana v Mainzu v sklopu tamkajšnjega Poletnega glasbenega festivala nastopila Nemška radijska filharmonija Saarbrücken Kaiserslautern. Umetniško vodstvo je prevzela kontrabasistka Ilka Emmert. Na programu so bila dela: Suita za godala in basso continuo iz Abdelazerja ali Mavrovega maščevanja Henryja Purclla, Koncert za klarinet in orkester v A-duru, K. 622 Wolfganga Amadeusa Mozarta, Triosonata v F-duru, ZWV 181/1 za dve oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke in Simfonija št. 6 v D-duru, »Jutro«, Josepha Haydna.
Marake so tradicionalno glasbilo številnih kultur Karibov in Latinske Amerike, še posebno Portorika, Kube in Venezuele. Ta preprosta tolkala, ki jih navadno uporabljamo v paru, najpogosteje srečujemo v ritmični spremljavi, leta 1999 pa so dobila tudi solistično vlogo, ko je venezuelski skladatelj Ricardo Lorenz zanje napisal Pataruco, Koncert za venezuelske marake in orkester.
Tragična zgodba o izdaji, ljubezni, ljubosumju, ambicijah in prevari, ki temelji na istoimenski Shakespearjevi drami.
Od gradu Chambord se poslavljamo z glasbo še enega izmed njegovih slovitih gostov – grofa Saint-Germaina – in se nato mimo gradu Ménars, doma grofove zaščitnice Madame de Pompadour, odpravljamo v Blois. Mesto se ponaša z enim najpomembnejših francoskih gradov, ki je bil bivališče sedmih kraljev in desetih kraljic. Grad pa je bil tudi nema priča burnega, z versko nestrpnostjo zaznamovanega srednjega veka in številnih krvavih dogodkov, katerih režiserka je bila kraljica Katarina Medičejska in ki so leta 1572 pripeljali do šentjernejske noči ter pokola hugenotov. Pozornost bomo namenili tudi Charlesu Orleanskemu, avtorju številnih pesmi in verzov, ki so zastrti z otožnostjo ali prežeti s prefinjenim erotičnim občutkom, slišali pa boste še glasbo Jeana - Philippa Rameauja, Clauda Debussyja, Camilla Saint-Saënsa, Reynalda Hahna, Giacoma Meyerbeerja, Clauda Goudimela, Gorana Bregovića in drugih.
Ljudstvo Lobi živi v Burkina Fasu, Slonokoščeni obali in na severu Gane. Ne pozna centralne hierarhične ureditve, vodje so najstarejši člani družin, nekoč so bili tudi vodje bojevnikov. Še drugič se srečujemo z glasbo bura - obredja iniciacije vedeževalcev, ki kaže vso spretnost in ustvarjalnost »džolondarja«, glasbenika, ki igra na ksilofon, hkrati pa ohranja in oblikuje izročilo.
Vabimo vas k poslušanju pete izmed osmih zvočnih nadaljevank o Akademskem pevskem zboru Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani. Oddaje so nastale leta 2006 na podlagi besedil Simone Moličnik, viri pa so iz Glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice, glasbeni posnetki iz šestdesetih in sedemdesetih let ter govorni posnetki iz leta 1975 in leta 2006 iz arhivov Radia Slovenija. 3. oktobra bo zbor praznoval 100-letnico delovanja in do takrat se bomo spet posvečali dogodkom, ki so ga nemalokrat postavili na najpomembnejše mesto med slovenskimi zbori; tisto, ki je usmerjalo vso našo zborovsko krajino. Pred tednom dni smo bili skupaj z njim v času dirigentov Janeza Boleta, Lojzeta Lebiča in Igorja Lavriča, danes pa bomo stopili v obdobje, ko ga je vodil Marko Munih. Glasbena urednica – Brigita Rovšek, napovedovalca Natalija Sinkovič in Matej Rus, tonski mojster – Jernej Boc.
V štirih oddajah se bomo posvetili gospodom, ki so v slovenskem jazzu igrali na nižjih registrih – solistom na kontrabasu in električnem basu. V tretji bomo poslušali skladbe, v katerih bodo basirali Marko Korošec, Jani Hace, Robert Jukić, Žiga Golob, Tomaž Grom, Nikola Matošić in Janez Moder.
Bobby Jaspar se je rodil 20. februarja leta 1926 v Liegeu v Belgiji. Letos zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. Najprej je vadil klavir in nato še klarinet. Pozneje se je odločil za flavto in tenor saksofon.
Ploščo Arboria je posnela z veliko zasedbo 14-ih glasbenikov, ki delujejo na baselski jazzovski sceni. Izhajajo iz sodobnega jazza, klasične glasbe in tradicije improvizacije.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Henderson je ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini orkestralnega jazza. Glasba, ki jo je igral njegov orkester predstavlja povezavo med tradicionalnim, dixieland slogom in swingo, stilom, ki je kraljeval v tridesetih letih. Pr njemu so igrali nekateri izjemni solisti, kot npr. mladi Louis Armstrong, pa oče jazzovskega tenor saksofona Coleman Hawkins, Ben Webster, Chu Berry, Buster Bailey, Fats Waller in drugi.
Poslušali bomo glasbo enega najbolj prepoznavnih jazzovskih kitaristov: Lageja Lunda. Je Norvežan, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku. Sprva je nameraval postati profesionalni deskar. Pri trinajstih letih je začel igrati kitaro ter zasnoval tudi svoj prvi trio, ki je igral v lokalnem klubu. Pridobil si je štipendijo za študij na Berklee College of Music v Bostonu. Študij je nadaljeval še na Juilliardu v New Yorku, kjer je kot prvi električni kitarist diplomiral leta 2005.
V štirih oddajah se bomo posvetili gospodom, ki so v slovenskem jazzu igrali na nižjih registrih – solistom na kontrabasu in električnem basu. V drugi bomo poslušali skladbe, v katerih bodo basirali Aleš Avbelj, Nino de Gleria, Traja Brizani, Manč Kovačič, Saša Borovec, Iztok Vidmar, Nikola Sekulović in Matevž Smerkol.
Oddajo bomo namenili glasbi trobentača in skladatelja Chucka Mangioneja, za vedno se je poslovil 22. julija lani, star 84 let. Mangioneja danes štejemo za enega pionirjev t. i. smooth jazza - bolj lahkotnega in ušesom všečnega jazza, ki se je pojavil kot nasprotovanje free jazzu in je jazz skušal pripeljati k ljubiteljem sredinske pop in rock glasbe.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Lani smo zaznamovali stoletnico rojstva Mala Waldrona, pianista, ki je pustil pomembno sled v jazzovski glasbi dvajsetega stoletja. Oddajo bomo namenili njegovi glasbi.
V štirih oddajah se bomo posvetili gospodom, ki so v slovenskem jazzu igrali na nižjih registrih – solistom na kontrabasu in električnem basu. V prvi bomo napravili le kratek pregled najpomembnejših slovenskih solistov na kontrabasu v zgodovini slovenskega jazza.
Nemški dramatik, ki je odločilno vplival na gledališče dvajsetega stoletja, je v enodejanki opisal nenavadno ulično srečanje med beračem in cesarjem. Slepi berač razkriva resnico o sebi in o svetu, kajti prav prepoznavanje objektivne resnice je atribut človekovega uma, ki pri Brechtu razlikuje človekov vid od slepote. To v tem primeru pripiše cesarju. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Silvo Cilenšek Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Berač – Aleksander Valič Cesar – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1991.
Vida Juvan je bila ena prvih slovenskih poklicnih igralk, ženska s številnimi obrazi, ki so jo odlikovali jasna analiza značajev, iskanje psihološkega podteksta vsake vloge ter velika skrb za jasno in ustrezno dikcijo. Usposabljala se je pri Združenju gledaliških igralcev, pri znameniti igralki Mariji Veri in na Dunaju. Vida Juvan je dolgo poučevala na igralski akademiji v Ljubljani, na kateri je bila ena najbolj inteligentnih vzgojiteljic več rodov izvrstnih igralcev. Prvi odlomek z njenim glasom smo vzeli iz radijske igre Lov na čarovnice, v kateri je igrala Elizabeth Proctor, v drugem pa Taščo iz predstave Večer ženinov, njeno antologijsko vlogo, za katero je prejela veliko Sterijevo nagrado leta 1978. Avtorja oddaje: Vilma Štritof, Primož Jesenko Tonski mojster: Matjaž Miklič Oddaja je nastala avgusta 2015 v studiih Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom.
Prireditev iz sklopa Ars teatralis je pred dvema letoma gostovala v Narodni in študijski knjižnici Damirja Feigla v Gorici, ki je po besedah režiserja Alena Jelena zelo intimen prostor in kar kliče po tovrstnih dogodkih. V njej je scenarist Matej Venier goriškega slavčka Simona Gregorčiča poskušali osvetliti z vseh strani, naslovil pa jo je po enem izmed pesnikovih verzov. Gregorčič je posebej za Primorsko tudi zgodovinsko pomemben. Še tako dolge njegove pesnitve so ljudje znali na pamet, vtisnil se je v narodovo podzavest. Poezija mu je šla res od srca, rahločutno pa se je znal vživeti tudi v žensko. Režiser: Alen Jelen Scenarist: Matej Venier Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Glasbenik: Aleksander Ipavec Ipo Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Igralci - Jure Kópušar, Blaž Valič, Nikla Petruška Panizon Povezovalka - Eva Longyka Marušič Oddaja je nastala je v sodelovanju Programa Ars, Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. Posneta je bila v knjižnici Damirja Feigla aprila 2022
Gospodična Elze je nastala po noveli avstrijskega pisatelja in dramatika Arthurja Schnitzlerja in v priredbi Irene Glonar. Ne le dramatika, tudi kratka proza tako imenovanega »pesnika dunajske agonije« na prelomu v 20. stoletje, Arthurja Schnitzlerja, še danes navdihuje poustvarjalce – najbrž z razlogom: konflikt med psihologijo posameznika in meščanskim vrednostnim sistemom se znova pritajeno razplamteva. Njegova žrtev je tudi gospodična Else, upodobljena z značilnim avtorjevim psihoanalitičnim pristopom – nenazadnje je bil Schnitzler dober prijatelj Sigmunda Freuda. Novela Gospodična Elze je nastala leta 1924, za radio pa jo je režirala Irena Glonar. Gospodična Elze - Saša Mihelčič, Von Dorsday – Vlado Novak, Paul – Jure Ivanušič, Cissy – Maša Židanik, Teta – Sonja Blaž, Mati – Barbara Jakopič Portir in glas – Bojan Maroševič Ton in montaža: Dejan Guzelj Produkcija Radia Maribor, februarja 2000
Mineva sedemdeset let od smrti velikega svetovnega gledališkega reformatorja, ki je bistveno vplival na dojemanje in prakso sodobnega gledališča. Oder je spremenil v prostor, v katerem ni bil več cilj prek močnega čustvovanja doživljati predstavo do končne katarze. Njegov gledalec naj bi imel možnost predvsem misliti, biti kritičen in dojeti gledališče kot prostor spodbujanja družbenih sprememb. Med drugimi revolucionarnimi prijemi je uvajal songe, s katerimi je prekinjal dogajanje na odru in vzpostavljal distanco do uprizorjenega. Prav songi z uglasbitvijo Brechtovega stalnega sodelavca Kurta Weila, posneti med predstavo na odru mariborske Drame, so se spontano zgostili v trajen radiofonski zapis imenitnih pevskih nastopov mariborskih igralcev. Režiserka: Mira Erceg Redaktorica: Lučka Gruden Tonski mojster: Milan Krjnc Glasbeni izvajalec: Ivo Kopecky Igralci in pevci - Peter Ternovšek, Minu Kjuder, Sonja Blaž, Anica Sivec Posneto na odru mariborskega gledališča in zmontirano v studiu Radia Maribor leta 1987
Ta satirična kratka igra nam humorno naslika hipohondrijo - človeško nagnjenost k izogibanju delu in izmišljanju najrazličnejših izgovorov ter lahkotnejšemu pogledu na vsakdanje napore. Angleški pisatelj in humorist Jerome Klapka Jerome, sicer najbolj znanega po knjigi Štirje možje v čolnu, je zgodbo prvotno zapisal kot kratko prozo. Režiserka: Elza Rituper Prevajalec: Avgust Petrišič Prirejevalec: Bogdan Gjud Dramaturg: Pavle Lužan Tonski mojster: Mitja Krže Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jerome - Grega Čušin Harris - Ivan Rupnik George - Jernej Kuntner Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1999.
Novela velikega pisca Čehova, po kateri je prirejena radijska igra, pripoveduje o konfliktu med dvema nasprotujočima si filozofijama o življenju. Zaostri se tako, da se konča z dvobojem, v katerem ambiciozni zoolog Nikolaj Vasiljevič Koren zagovarja socialni darvinizem in svojega nasprotnika Lajevskega vidi kot družbenega parazita. Prvega je interpretiral Adrijan Rustja, ki je pred kratkim umrl, in prav njegovemu spominu posvečamo igro. Bil je dolgoletni prepoznavni obraz tržaškega gledališča, deloval je kot igralec, režiser, dramaturg in kulturni delavec predvsem v Benečiji. Za svoje delo je prejel dve Borštnikovi nagradi, pred nekaj leti pa nagrado Tantadruj za življenjsko delo. Režiser: Mario Uršič Prevajalec: Josip Vidmar Prirejevalec: Drago Jančar Dramaturg: Aleš Jan Tonski mojster: Gianpaolo Zucchi Ivan Andrejič Lajevski - Vanja, uradnik finančnega ministrstva: Vladimir Jurc Nikolaj Vasiljevič Kóren, zoolog – Adrijan Rustja Aleksander Davidič Samoljenko, vojaški zdravnik – Alojz Milič Nadežda Fjodorovna – Maja Blagovič Marja Konstantinovna Bitjugova, priletna dama – Miranda Caharija Katja, njena osemnajstletna hči – Lučka Počkaj Kirilin, pristav – Vojko Belšak Sonja, Nadeždina kuharica – Minu Kjuder Govorovski, sekundant pri dvoboju – Aleš Kolar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih radia Trst A oktobra 1995.
Igra je posneta po enem izmed satiričnih dramskih dialogov o spolnosti z naslovom Vrtiljak. Znameniti avstrijski pisatelj z ironijo in natančnim seciranjem avstrijske dekadentne družbe na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja analizira človeško psihologijo in njegovo zmožnost sprenevedanja. Režiserka: Elza Rituper Prevajalec: Franci Zagoričnik Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Igralca – Vesna Lubej, Radko Polič Uredništvo igranega programa Igra je bila v studiih Radia Slovenija posneta marca 1991.
Igro posvečamo Mileni zupančič, ki se je poslovila 15. avgusta 2026. Za igralski poklic se je odločila prav zaradi pozornega spremljanja igralskih interpretacij na radiu. V vsej svoji karieri mu je ostajala zvesta kot prepoznavni glas širokega registra odtenkov. Mikrofon je namreč dojemala kot subtilnega partnerja. Ustvarila je 135 radijskih vlog, interpretirala je literarna dela, gostovala v različnih radijskih oddajah, nazadnje pa se je v obliki zvočne knjige o njenem življenju Kot bi Luna padla na Zemljo Tadeja Goloba trajno zapisala v zvočni spomin Slovencev. V igri Tatjane Culiberg je ustvarila eno najbolj celovitih in kompleksnih radijskih vlog o dnevu življenja Ane, razpete med ambicijami, željami in družinskimi obveznostmi s kombinacijo realnega dogajanja in samorefleksije. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Jure Culiberg Ana - Milena Zupančič Ivo - Boris Juh Monika - Stannia Boninsegna Drago - Aleš Valič Direktor - Boris Cavazza Drugi sodelujoči igralci - Maja Šugman, Nadja Strajnar, Saša Pavček, Jakica Jesih, Evelin Pristavec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1982
Majcnova kratka proza, prirejena za radio, pogosto prepleta realistične motive iz vsakdanjega življenja z vprašanji o človeškem trpljenju o odrešitvi. Osirotelo dekle, ki zaide v vas, postane dekla pri gruntarju in rodi nezakonskega otroka, kar sproži konflikt med predsodki in pokončno, razumevajočo in odpuščajočo držo gruntarske matere. Prav zato igro posvečamo prazniku Marijinega vnebovzetja. Režiser: Igor Likar Prirejevalec: Bogdan Gjud Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Oblikovalec glasbe: Marko Stopar Korepetitorka: Cvetka Bevc Mati Monika Lebar – Maja Sever Oče Andrej Lebar – Boris Juh Julka – Polona Juh Gospod – Radko Polič Pel je Diego Barrios Ross. Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2000.
Igralec Rado Nakrst, prejemnik Borštnikovega prstana, je najbrž malo znan širšemu občinstvu, med poznavalci pa je veljal za prvega »pirandelovca« pri nas. Znal je navezati stik z občinstvom, začel je v mariborskem, nato pa je postal eden stebrov slovenskega gledališča v Trstu. Veljal je za edinstvenega interpreta, saj kljub suverenosti v komičnih vlogah nikoli ni bil igriv in lahkoten. Komedijo je jemal kot resen igralski izziv in je ves čas nenasilno nadziral svojo igro z močjo intelekta. Slišali ga boste lahko v odlomkih iz dveh predstav tržaškega gledališča. Avtorja oddaje: Vilma Štritof, Primož Jesenko Tonski mojster: Matjaž Miklič Oddaja je nastala avgusta 2015 v studiih Radia Slovenija v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom.
Avgusta leta 1942 so v nacističnem koncentracijskem taborišču umorili karmeličansko redovnico Edith Stein. Bila je rojena v judovski družini, potem pa je prestopila v katolištvo. Pred 27-timi leti je bila razglašena za svetnico. O tej pomembni filozofinji in mistikinji se je pred šestimi leti dr. Robert Kralj pogovarjal s prof. dr. Beate Beckmann Zöller, religiologinjo iz Münchna in karmeličanskim redovnikom Robertom Mario Pirastujem.
Na 22. nedeljo med letom bomo neposredno prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svetega Nikolaja v Sevnici. Maševal bo kaplan Primož Korošev. Pri maši bo sodeloval župnijski mešani pevski zbor pod vodstvom organistke Betke Cimperšek.
S sakralno glasbo se bomo tokrat pomudili v Franciji, kjer pod oboki gotskih katedral v tem letu večkrat zveni tudi glasba romantičnega skladatelja Mauricea Durufléja. Letos mineva 40 let od njegove smrti. Je avtor precejšnjega števila skladb s sakralno vsebino, zlasti orgelskih in zborovskih.
Tudi katehistinje in katehisti se dandanes srečujejo z izzivi. Kako lahko kateheza ostane zvesta svojemu bistvu, hkrati pa uporablja jezik in metode, ki so blizu današnjim otrokom in mladim? Kaj pomeni dobra družinska kateheza in zakaj je sodelovanje staršev pri verski vzgoji otrok tako pomembno? Naša gostja je bila Nataša Preglav, voditeljica skupnosti katehistov in katehistinj Škofije Murska Sobota
Konec avgusta bo v Kančevcih usposabljanje facilitatorjev s področja verske vzgoje. Kako ljudem približati verske vsebine, kako jih seznaniti s Svetim pismom? Udeleženka tega usposabljanja bo tudi gostja oddaje redovnica, uršulinka Marjeta Pjia Cevc.
Na 21. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo iz župnjiske cerkve svetega Nikolaja v Sevnici. Mašuje župnik Branko Balažic.
Mozarabski obred in petje spadata med najstarejše v Evropi. Razvila sta se na jugu Španije, Mozarabi (nepravi Arabci) pa so bili kristjani, ki so živeli med muslimani in v njihovi nadvladi. Svojo vero in kulturo so ohranjali prav s pomočjo posebnega (krščanskega) obreda in petja. Njihovi starodavni spevi bodo tokrat zveneli v izvedbi vokalnega ansambla Organum, pod vodstvom Marcela Péresà.
Naša gostja je bila Ana Marija Kričaj, nova koordinatorka programa POTA, ki v sodelovanju z misijonarji mladim omogoča, da so del misijonskega življenja doma in po svetu. Ob 20-letnici v Slovenijo novembra prihaja tudi misijonar Pedro Opeka. Pogosto slišimo, da misijoni ne spreminjajo le krajev, kamor mladi odidejo, ampak tudi misijoni spreminjajo njih. Kaj jih danes najbolj pritegne, da se odločijo za misijonsko izkušnjo in kam je to poletje odpotovalo 47 mladih? Na misijonih so namreč od konca junija do septembra.
Božja mati Marija je pogosto omenjena, ne samo v Svetem pismu, ampak tudi v ljudski književnosti. O njej je bilo zapisanih več pesmi. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja ponavljamo pogovor Matjaža Vidmarja s prof. ddr. Ireno Avsenik Nabergoj s Teološke fakultete o vplivu čaščenja Marije v književnosti.
Na 20. navadno nedeljo prenašamo sveto mašo iz cerkve sv. Marka v Kopru. Mašuje župnik Ervin Možetič. Pri bogoslužju sodeluje ansambel sv. Marka.
Po prazniku Marijinega vnebovzetja vas z glasbo in besedo vabimo po primorskih Marijinih božjih poteh. Mnogo jih je, a tokrat se bomo dotaknili dveh osrednjih - Strunjanske in Svetogorske in ene manj znane, s tolminskega konca - to je Mati Božja na Ilovici. Ki ima dolgo zgodovino, cerkvica pa je bila priča mnogim veselim in žalostnim dogodkom v zgodovini.
Rožmarin je ena najboj znanih pesmi Rudolfa Maistra - Vojanova. Objavil jo je že leta 1904 v svojem prvencu Poezije, pozneje pa jo je uglasbilo tudi več slovenskih skladateljev. Pesem ima ob domoljubnem tudi tragičen pridih, saj opisuje slovo mladega fanta, ki odhaja v krvav boj, od dekleta. Interpret Gregor Zorc, režiserka Ana Krauthaker, mojster zvoka Miha Jaramaz. Leto produkcije: 2015.
Ameriška pisateljica Marilyn French se je rodila leta 1929. Študirala je angleško književnost in na kolidžu predavala angleščino. Leta 1977 je objavila svoj prvi in najpomembnejši roman z naslovom Ženske – dobesedni prevod bi bil Ženska soba – in se uveljavila kot pomemben glas feminističnega gibanja. Umrla je leta 2009. V Literarnem nokturnu boste slišali odlomek iz omenjenega romana, ki sta ga prevedla Klara in Jože Hočevar. Osrednji lik romana je Mira, najprej poročena in pozneje ločena ženska, ki po ločitvi na Harvardu doktorira iz angleške književnosti – vse to so avtobiografski elementi. Odlomek iz romana Ženske Marilyn French bo interpretirala dramska igralka Stannia Boninsegna. Avtorica literarnega dela Marilyn French, avtorja prevoda Klara Hočevar in Jože Hočevar, režiser Alen Jelen, igralka Stannia Boninsegna, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Mirta Berlan, Redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija leta 2019.
Poljska pisateljica, pisateljica, ekofeministka in družbena aktivistka, po poklicu kulturologinja Agnieszka Szpila, rojena leta 1977, zastavlja svoj glas za pravice diskriminiranih, zlasti otrok z duševnimi motnjami, med katerimi sta tudi njeni hčerki dvojčici. Debitirala je leta 2015 z avtobiografsko knjigo o materi samohranilki, ki se spopada z vzgojo avtističnih deklic. Sledila sta groteskni roman Bardo, ki pripoveduje o poljski vsakdanjosti, in leta 2021 ekofeministični roman Vešče. V naslednji knjigi, zbirki novel Octopussy s podnaslovom Postporno zgodbe, pisateljica nadaljuje raziskovanje družbenih odnosov na podlagi različnih vrst seksualnosti, segajočih tudi onkraj človeškega. Oddajo je pripravila Jana Unuk, ki je tudi prevedla odlomke iz romana Vešče. Interpretira dramska igralka Darja Reichman, vezni tekst bere Renato Horvat, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2023.
Osemindvajsetega avgusta leta 1906 se je v Londonu rodil John Betjeman, angleški pesnik, pisatelj in urednik. Od leta 1972 pa vse do smrti leta 1984 je bil "poeta laureatus" Združenega kraljestva. Poklicno pot je začel kot novinar, končal pa kot slavljen pesnik in priljubljen voditelj na televiziji. Objavljamo njegova pisma različnim naslovnikom, na primer Robertu Gravesu, Cyrillu Vernonu Connollyju in Mary Wilson. Za prevod je poskrbela Mihaela Čopič, interpretacija Radko Polič - Rac, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Marko Stopar, režija Igor Likar. Posneto leta 1999. Redakcija: Marjan Strojan in Staša Grahek (ponovitev).
Nasprotujoče si želje družinskih članov, živčnost pri odhajanju na dopust, zapleti v restavracijah ... Očitno je imel tudi brazilski pisatelj Luis Fernando Verissimo podobne izkušnje s Počitnicami, kot jih imamo v Evropi. Prevajalka je Nina Kovič, igralec Aleš Valič, režiserka Barbara Hieng Samobor. Posneto decembra 1998.
Človekovega nezavednega in sanj so se lotili že številni pesniki in pesnice. O sanjah je izvirno pisala tudi slovenska pesnica Cvetka Lipuš v pesmi z istim naslovom. Izbrali smo jo iz pesniške zbirke Kaj smo, ko smo. Interpretira dramska igralka Vesna Pernarčič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, urednica oddaje je Tesa Drev Juh. Produkcija leta 2016.
Roman Maranatha Davorina Lenka je bil eden izmed treh nominiranih rokopisov za nagrado modra ptica, v knjigi bo izšel prihodnje leto. V Nokturnu lahko slišite kratek odlomek iz romana, ki pripoveduje o kultu, satanizmu, čarovništvu, krščanstvu, eshatologiji in skupinskem samomoru z osupljivo eleganco in prepoznavno energijo. Interpretacija: Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija Saška: Rakef. Urednik oddaje: Marko Golja. Leto nastanka: 2026.
Oddajo posvečamo spominu na ta teden umrlega Pétra Nádasa, enega najpomembnejših sodobnih madžarskih in svetovnih književnikov ter večkratnega obiskovalca Slovenije. Njegovo literarno ustvarjanje zaznamuje raziskovanje spomina, zgodovine in človeških odnosov z izjemno občutljivostjo za podrobnosti posameznikovega notranjega sveta. Zadržani in jedki kritik življenja v obdobju komunizma je s svojim prepoznavnim slogom veljal tudi za resnega kandidata za Nobelovo nagrado; pri nas je prejel nagrado vilenica, lani pa je bil tudi gost Slovenskega knjižnega sejma. Izbrali smo odlomek njegovega romana Vzporedne zgodbe, ki je plod osemnajstletnega dela in postavlja v ospredje ljudi v turbulentnih razmerah 20. stoletja. Odlomek temelji na resničnih dogodkih in opisuje, kako so prebivalci nekega mesteca pobili preživele taboriščnike. Interpret Blaž Šef, prevajalka Marjanca Mihelič, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednika oddaje Maja Žvokelj in Matej Juh. Leto nastanka 2019.
Gerald Zschorsch se je rodil leta 1951 v Vzhodni Nemčiji. Zaradi odkrito protisovjetske drže so ga v mladosti večkrat aretirali. Leta 1974 so ga izgnali iz NDR in naselil se je v Zahodni Nemčiji. Prvo pesniško zbirko z naslovom Samo nikar ne mislite, da sem žalosten je izdal leta 1981 in bil zanjo nominiran za nagrado Ingeborg Bachmann. Njegova poezija je odrezava, trpko kritična, samotarsko distancirana, včasih polna protislovij. Taka je tudi njegova pesem Polje pred bitko. Prevedla jo je Tesa Drev Juh. Interpretira dramski igralec Jernej Kuntner, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Jože Valentič, produkcija leta 2015.
Boris Kolar, biolog in ekolog, je Slovence leta 2008 navdušil s svojim romanesknim prvencem Iqball hotel, s katerim se je uvrstil tudi med finaliste za nagrado kresnik. Z zgoščenim, kozmopolitskim in mitološko obarvanim romanom smo dobili izvrsten primer izvirnega humorističnega leposlovja. Kolar duhovito, ponekod ironično in cinično opisuje evolucijo človeške živali; dogajanje je postavljeno v čas po prvi svetovni vojni, v fiktiven kraj vzhodne afriške puščave, kjer Mediteranec Vito sredi ničesar postavi hotel, v katerega zahajajo le domačini, masajski Maruše, ljudje, odmaknjeni od časa in zgodovine. V izbranem odlomku jih obišče nekdanji nemški vojak Hans putka moja. Njegova naloga je, da domačinki Alici, gospodinji angleškega misionarja, prenese gospodarjevo odpoved. Ponovitev oddaje. Avtor literarnega dela: Boris Kolar; režiser: Alen Jelen; igralec: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Sara Železnik; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2009.
Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni bila običajna, vsakdanja. Milena je bila izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih bomo znova odkrivali ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma. Ko je leta 1993 Milena prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so jo označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«. Golobova Kot bi Luna padla na zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati. S ponovitvijo knjige o naši priznani umetnici se še enkrat želimo pokloniti Mileni Zupančič, ki se je poslovila 15. avgusta letos. Interpretinja: Milena Zupančič Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Pipp Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo Beletrina Posneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.
6 epizod
Štirje Koncerti ob sončnem vzhodu Radia Koper so to poletje že prebudili različna prizorišča po Primorskem, to jutro pa bo cikel sklenil pianist, skladatelj in performer Sašo Vollmaier. Sašo Vollmaier je pianist, skladatelj, performer in pedagog Roy Hart Voice Centre, od leta 2023 tudi Yamaha Artist. Njegovo samostojno pot zaznamujejo projekti Kind of Laibach, Nietzsche, Ligeti in aktualni Error, ustvarja pa tudi za gledališče in performans, med drugim za Orfeja in Evridiko. Sklepni jutranji koncert odet v lepote narave s preprostim naslovom Vollmaier bo ob Tržaškem drevoredu Kobilarne Lipica in bo sovpadel z dnevi občinskega praznika Občine Sežana.
Program Ars že vrsto let skupaj s Festivalom Radovljica razvija rdečo nit glasbene dediščine na Slovenskem – zapuščino Hrenovih kornih knjig. Vanje se je ujela tudi orgelska maša Missa Virginis Marie Claudia Merula, ki bo zvenela v prenosu iz cerkve Marijinega oznanjenja iz Velesovega. Uzvočili jo bodo italijanski organist Nicola Procaccini in slovenski pevci: tenorista Blaž Strmole in Gašper Banovec, baritonist Matjaž Strmole in basist Ambrož Rener.
Pred nami je že 4. koncert cikla koncertov Ob sončnem vzhodu, ki jih prireja Radio Koper. Ko ni noč in ni dan je naslov ene od avtorskih skladb Marka Hatlaka, ki se še posebej dobro prilega tokratnemu koncertu. Mojster harmonike napoveduje program, ki bo sledil ritmu rojevanja novega dne: ne le z avtorskimi skladbami, kot sta Jutro in Preludij, temveč tudi z izleti v ustvarjalnost sodobnikov, kot sta Toshio Hosokawa in John Cage. Toda rdeča nit koncerta se skriva drugje: pri delih večnega Johanna Sebastiana Bacha. Na koncertu bo zazvenel tudi gong. Lokacija: Tinjan, jasa pod RTV-oddajnikom.
Les Pièces de clavecin en concerts Jeana-Philippa Rameauja, izdane leta 1741, so edini primer skladateljeve komorne glasbe in so nastale v njegovem ustvarjalnem zrelem obdobju. Časovno močno sledijo njegovim delom za solo čembalo, sakralni glasbi in prvim opernim mojstrovinam. Naslovnica izvirne izdaje navaja, da čembalo vodi dialog z violino ali flavto ter violo ali drugo violino, vendar pa v predgovoru Rameau sam poudari tudi, da: »Te skladbe, izvedene na samem čembalu, ne puščajo ničesar neizpolnjenega: niti posumili ne bi, da bi lahko pridobile kakršno koli dodatno prijetnost.« Ansambel Bach Collegium Barcelona: Adriana Alcaide (violina), Bruno Hurtado Gosálvez (viola da gamba), Ana Marija Krajnc (čembalo) https://www.seviqc.si/koncert-bach-collegium-barcelona-es.2026.html
Na Javorci nad Tolminom se je odvil že tretji koncert cikla Ob sončnem vzhodu. Ob tamkajšnji Spominski cerkvi Svetega Duha so priredili koncert z naslovom Javorca – Zora miru, ki je združil doslej nezdružljivo in v enotno glasbeno zgodbo povezal nekaj najbolj samosvojih glasbenih ustvarjalcev s Tolminskega in od drugod. Nastopili so vokalista Bogdana Herman in Jani Kutin, pripovedovalka Renata Lapanja, instrumentalista Dejan Lapanja in Andrea Pandolfo ter Oktet Simon Gregorčič. V času nastajanja novih vojnih žarišč so želeli umetniki v projektu sporočilo povezati s 110-letnim simbolnim pomenom Javorce ter poslušalcem v živo ponuditi prebujanje v zoro miru.
Angleški glasbeni zakladi od Dowlanda do Purcella nas popeljejo na glasbeno potovanje skozi zlato obdobje angleške glasbe, od pozne renesanse do zgodnjega baroka. V središču stojita John Dowland in Henry Purcell, dva največjih angleških skladateljev 16. In 17. stoletja. Dowlandove čutne melodije je mogoče prepoznati tudi v virtuoznih različicah Jacoba van Eycka in Johanna Schopa, intimna fantazija Johna Jenkinsa ter prefinjena suita Matthewa Locka razkrivata razkošje komorne glasbe angleškega dvora, medtem ko skladbi iz zbirke The English Dancing Master Johna Playforda v program vnašata ljudsko svežino s priljubljenimi plesnimi napevi. Maruša Brezavšček, kljunasta flavta Andreas Böhlen, kljunasta flavta Amélie Chemin, viola da gamba Niels Pfeffer, lutnja, teorba https://www.seviqc.si/koncert-the-pleasure-garden-ch.html
Predstava ob odprtju 150. Slavnostnih iger v Bayreuthu.
Klasik Nakána je projekt, ki v duhu kompozicij Ane Mezgec združuje prilične instrumentalne zasedbe. Tokrat se v osvežilni vodnjak godalnih zamislic spušča trojica prijateljev, kolegov in vsestranskih glasbenikov. Temelje drži Jošt Lampret na kontrabasu, po gladini pa čofotata violini – ena v rokah Jana Šoštariča, druga v rokah avtorice. Glasba, ki je nastala bodisi programsko bodisi povsem intuitivno, se preliva iz naravnih izvirov vse do mrzlega betona izumetničene resničnosti. V iskanju odgovorov na zastavljena vprašanja se sogovorci skozi skladbe klanjajo godalnim tehnikam, pestremu muzikalnemu izrazu, dinamičnim razponom in skupni recitaciji premeteno umeščenih akcentov spevnih melodij. Sinhrono plavanje veleva skupni dih, ki ga trojica v pravem trenutku zadrži – ravno toliko, da zastane slehernemu poslušalcu. Nekatere skladbe programa so za to priložnost doživele aranžersko preobrazbo, druge pa so vzniknile prav za trenutek jutranjega pozdrava soncu. - Lokacija: ob cerkvi svetega Andreja na Vrhovlju pri Kožbani v Brdih - Nastopajoči: ANA MEZGEC, violina | JOŠT LAMPRET, kontrabas | JAN ŠOŠTARIČ, violina
Na oder Festivala Ljubljana in pred Orkester Slovenske filharmonije se ponovno vračata izjemna – zdaj že legendarna umetnika – pianistka Martha Argerich in dirigent Charles Dutoit. Martho Argerich bomo doživeli v Koncertu za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela, poleg tega pa bosta na sporedu še dve skladbi: v drugem delu bo zazvenela Rimska trilogija – tri simfonične pesnitve Rimski prazniki, Rimski vodnjaki in Rimske pinije Ottorina Respighija, koncertni večer pa bo odprla uvertura Rimski karneval Hectorja Berlioza.
Neposredni prenos predstave v izvedbi beneškega gledališča La Fenice.
- Lokacija: Štanjel, Ferrarijev vrt - Naslov: Camino Sunrise - Nastopajoči: Tomaž Pačnik, klavir | gost: Matjaž Mlakar, saksofon Camino je solistični projekt, ki ga Tomaž Pačnik razvija že več let. Jutranja glasbena instalacija Camino Sunrise je ena od njegovih smeri, v sebi pa združuje lirični ton klavirja, improvizacijo, ritme flamenka in mediteranske ljudske vplive. Klavirsko improvizacijo navdihujejo pokrajine ter svetloba jutra, zato je vsaka izvedba drugačna. Pačnik tako nudi edinstveno intimno glasbeno izkušnjo, ki poslušalca vodi v neizrekljivo doživetje mitskega bivanjskega trenutka: rojstva novega dne.
Brezčasna zgodba o prepovedani ljubezni, političnih spletkah in tragični sili usode.
Z legendami slovenske bossa nove in prestižnim Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija smo doživeli romantično zasanjan, hkrati pa strastno intenziven večer glasbe in poezije. Vse priredbe, izvedene premierno, je ustvaril maestro Matjaž Mikuletič, ki je tudi vodil orkester. Gosta sta vokalna solistka Nina Strnad in saksofonist Primož Fleischman.
V okviru cikla Jazz Ars All Stars je v ljubljanskem Jazz Klubu Kazina nastopil big band Konzervatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Vodila ga je češka komponistka in trobentačica Štěpánka Balcarová. Na sporedu so bile njene avtorske skladbe.
Poslušate 39. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenija. Predstavljata se izjemna slovenska glasbena umetnika: violončelistka Maruša Turjak Bogataj in violinist Matjaž Bogataj, ki sta kot celovita glasbenika dejavna komorno, solistično in kot člana simfoničnih orkestrov.
V Kazina jazz klubu v Ljubljani sta nov album z naslovom Almost Blue predstavila vrhunska mojstra jazza, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič.
Vrhunska plesalka in tudi glasbenica Urška Centa predstavlja edinstven projekt, ki združuje gib in zvok v simbiozi flamenka in jazzovske orkestracije. Projekt odpira novo vizijo plesno-glasbene forme flamenka, jo umešča v širši zvočni prostor ter skozi svobodo improvizacije oblikuje mogočno umetniško doživetje. Nastopili bodo Big Band RTV Slovenija, dirigent Lojze Krajnčan, basist Jošt Lampret, zasedba Sentido Project, sloviti španski bobnar Guillermo McGill in seveda Urška Centa.
Eden najopaznejših slovenskih jazzistov s svojo mednarodno zvezdniško zasedbo predstavlja nov projekt, »Analog AI«. Igrajo: Jure Pukl (saksofon), John Escreet (klavir), Joe Sanders (bas) in Christian Lillinger (bobni).
Spomladanski del koncertnega cikla, ki poteka v sodelovanju Drama SNG LJubljana in Programa Ars, je otvoril Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Solistka je bila Nina Strnad. Žametni glas, perfekcija, umetniška dovršenost, izvirnost in neposrednost podajanja uvršča Nino Strnad med vodilne slovenske vokalne solistke. Ob spremljavi vrhunskega nacionalnega jazzovskega orkestra smo se prepustili prazničnemu koncertu za zaljubljene v – jazz!
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Premierna predstavitev projekta Med se iskri v temí bobnarja in čelista Kristijana Krajnčana. Nastopajo Tomaž Gajšt (trobenta), Boštjan Simon (saksofon), Robert Jukič (kontrabas) in Kristijan Krajnčan (bobni).
Rojstni dan umetnosti, vsakoletni mednaroden radijski dogodek Evropske radiodifuzne zveze (EBU), se odvija 17. januarja. Več deset evropskih in severnoameriških radiev si tradicionalno ob prazniku umetnosti, proste ustvarjalnosti, domišljije izmenja zvočna darila – med njimi tudi program Ars Radia Slovenija. Evroradio prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh satelitskih kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Tako skrbno izbrano zvočno materijo prepušča spontanosti, igri in poslušanjem nepredvidljivim zvočnim kombinacijam. Letošnji prispevek Radia Slovenija je oblikoval Rok Zalokar, pianist, improvizator, skladatelj in producent. Po letih študija in življenja v Rotterdamu in Kobenhavnu, je vse bolj pomemben akter domače scene med jazzom, improvizirano in eksperimentalno glasbo ter drugimi zvrstmi. V zadnjih šestih letih kot svojo osrednjo ustvarjalno platformo vzdržuje kolektiv Zhlehtet. Rezultat tega je bila kritiško priznana serija skladb in albumov, vključno z najnovejšo izdajo ploščo Pieces for Collective Change. Na Rojstnem dnevu umetnosti 2026 je Rok Zalokar v Studiu 26 Radia Slovenija predstavil 40-minutni nastop za klavir in elektroniko z vklopom v mednarodni neposredni prenos ob 22:40.
Čeprav dandanes histerija ni več medicinsko relevantna diagnoza, se je izraz v pogovorni rabi obdržal. Pogled v zgodovinsko ozadje razvoja domnevne bolezni v 19. stoletju na podlagi pisnih in fotografskih virov razkrije, da je bila histerija v moderni znanosti izumljena kot orodje za izključevanje žensk iz političnega življenja in je utrjevala arhetipe ženskosti, poznane iz kanona zgodovine umetnosti. Zgodovino moderne histerije je v svoji knjigi (Ne)ukročena telesa. Histerija od Salpêtrière do café-concerta (Založba Maska, Ljubljana 2026) analizirala mlada raziskovalka na oddelku za filozofijo in gledališke študije Univerze Pariz VIII – Vincennes-Saint-Dennis Eva Smrekar. V njej poleg natančne analize vloge histerije pri graditvi podobe moderne ženske prostor nameni tudi vplivu histerije na takrat nastajajoče uprizoritvene prakse v prostorih vsesplošne ljudske zabave na prelomu med 19. in 20. stoletjem v Parizu. Plesalke kankana v café-concertih in kabaretih so se pogosto zgledovale prav po takrat popularnih fotografijah histeričnih pacientk, ki so prihajale iz fotografskega studia in amfiteatra klinike Salpêtrière, kjer so se izvajale tudi javne demonstracije histeričnega obolenja. O vsem tem smo spregovorili z gostjo oddaje Evo Smrekar. Vabljeni k poslušanju!
Ljubljana potrebuje več programov za brezdomne uporabnike in uporabnice drog.
Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni bila običajna, vsakdanja. Milena je bila izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih bomo znova odkrivali ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma. Ko je leta 1993 Milena prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so jo označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«. Golobova Kot bi Luna padla na zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati. S ponovitvijo knjige o naši priznani umetnici se še enkrat želimo pokloniti Mileni Zupančič, ki se je poslovila 15. avgusta letos. Interpretinja: Milena Zupančič Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Pipp Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo Beletrina Posneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.
Tako kot pri ljudeh se tudi pri rastlinah pojavljajo vedno nove bolezni.
Simpatično knjigo zgodb o življenju velikih skladateljev z naslovom Kje je pristala Beethovnova obara in številne druge zgodbe o življenjih velikih skladateljev sta prevedli Aleksandra Pavlovič in Jana Fajt, izdalo jo je mednarodno kulturno društvo Soglasje v Novi Gorici. Knjiga na izjemno duhovit način presega mit o tem, da so bili klasični skladatelji le resni in dolgočasni možje. Izvemo, zakaj je Bach končal v zaporu in zakaj je Beethoven v besu vrgel obaro v obraz svojemu natakarju. Knjiga je razdeljena na poglavja, pri čemer se vsako osredotoča na enega izmed velikanov glasbene zgodovine. Vsakemu poglavju je avtor Steven Isserlis dodal tudi priporočila za poslušanje, ki bralcu pomagajo vstopiti v svet posameznega skladatelja. Polona Gantar je vsa poglavja opremila z glasbenimi primeri. Bralca Matejo Perpar in Igorja Velšeta je režijsko vodil Klemen Markovčič. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Urban Gruden. Posneto v studiih Radia Slovenija, marca 2026.
Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni bila običajna, vsakdanja. Milena je bila izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih bomo znova odkrivali ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma. Ko je leta 1993 Milena prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so jo označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«. Golobova Kot bi Luna padla na zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati. S ponovitvijo knjige o naši priznani umetnici se še enkrat želimo pokloniti Mileni Zupančič, ki se je poslovila 15. avgusta letos. Interpretinja: Milena Zupančič Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Nejc Pipp Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo Beletrina Posneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.
Simpatično knjigo zgodb o življenju velikih skladateljev z naslovom Kje je pristala Beethovnova obara in številne druge zgodbe o življenjih velikih skladateljev sta prevedli Aleksandra Pavlovič in Jana Fajt, izdalo jo je mednarodno kulturno društvo Soglasje v Novi Gorici. Knjiga na izjemno duhovit način presega mit o tem, da so bili klasični skladatelji le resni in dolgočasni možje. Izvemo, zakaj je Bach končal v zaporu in zakaj je Beethoven v besu vrgel obaro v obraz svojemu natakarju. Knjiga je razdeljena na poglavja, pri čemer se vsako osredotoča na enega izmed velikanov glasbene zgodovine. Vsakemu poglavju je avtor Steven Isserlis dodal tudi priporočila za poslušanje, ki bralcu pomagajo lažje vstopiti v svet posameznega skladatelja. Polona Gantar je vsa poglavja opremila z glasbenimi primeri. Bralca Matejo Perpar in Igorja Velšeta je režijsko vodil Klemen Markovčič. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Urban Gruden. Posneto v studiih Radia Slovenija, marca 2026.
Simpatično knjigo zgodb o življenju velikih skladateljev z naslovom Kje je pristala Beethovnova obara in številne druge zgodbe o življenjih velikih skladateljev sta prevedli Aleksandra Pavlovič in Jana Fajt, izdalo pa jo je mednarodno kulturno društvo Soglasje v Novi Gorici. Knjiga izjemno duhovito ruši mit o tem, da so bili klasični skladatelji le resni in dolgočasni možje. Izvemo, zakaj je Bach končal v zaporu in zakaj je Beethoven v besu vrgel obaro v obraz svojemu natakarju. Knjiga je razdeljena na poglavja, vsako se osredotoča na enega izmed velikanov glasbene zgodovine. Vsakemu poglavju je avtor Steven Isserlis dodal tudi priporočila za poslušanje, ki bralcu pomagajo laže stopiti v svet posameznega skladatelja. Polona Gantar je vsa poglavja opremila z glasbenimi primeri. Bralca Matejo Perpar in Igorja Velšeta je režijsko vodil Klemen Markovčič. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Urban Gruden. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2026.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Leta 1982 je izšel v takrat kultni zbirki Kondor kratek roman Obrat vijaka Henryja Jamesa. Besedilo je poslovenil Srečko Fišer, prevajalec, ki je z vsakim novim prevodom utrjeval svoj sloves vrhunskega prevajalca odličnih knjig. Če preletite seznam avtoric in avtorjev, ki jih je prevedel, boste kmalu dobili občutek, da berete seznam kanonskih avtorjev in tudi seznam velikih avtorjev svetovne književnosti 20. stoletja. Na seznamu boste med drugim našli Petrarco in Shakespearja, Virginio Woolf in Eca, Pirandella in Sveva, Faulknerja in Ishigura in še in še. V Literarnem večeru lahko ob izbranih odlomkih vsaj nekoliko spoznate Fišerja kot prevajalca proze, dramatike in poezije (pravaja tudi humanistiko), slišite pa lahko tudi njegove spominske in refleksivne utrinke. Avtorji literarnih del Umberto Eco, Kazuo Ishiguro, Luigi Pirandello, William Shakespeare, Francesco Petrarca in Lodovico Ariosto, avtor oddaje Marko Golja, prevajalec in soavtor oddaje Srečko Fišer, interpreta Aleš Valič in Aleksandar Jovanovski, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Boštjan Simčič, Vjekoslav Mikez, Robert Markoč in Matjaž Miklič, režiser Marko Rengeo. Redaktor Marko Golja. Posneto 2026.
