Vsaka stvar, ki jo prinesemo v življenje, zahteva vsaj malo našega časa – nekaj skrbi, nekaj pozornosti, nekaj prostora. Ko se stvari namnožijo, se to sešteje in neopazno zapolni skoraj vse. Na koncu stvari ne služijo več stvari nam, ampak mi služimo stvarem – in zmanjka nam časa za človeka in za Boga.
Kupujemo, kupujemo in kupujemo …, pa se nam stvari nabirajo in nam polnijo življenja. Če smo še malo nagnjeni h kopičenju (kot kakšen hrček), potem se stvari nabere še več.
Hvala, ker berete. Naročite se na nove članke.
Stvari nam polnijo prostore, polnijo nam čas: shranjevati jih je treba, premikati sem in tja, nekatere čistiti, se jim ogibati, pospravljati, nekatere vzdrževati in jih – včasih še dobre – metati stran. Postopno, ne da bi opazili, se množica stvari spremeni v navlako.
Kaj je navlaka?
Če preprosto pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, vidimo, da je navlaka definirana takole: nekoristne, odvečne stvari. Troje: nekoristne – odvečne – stvari.
Stvari
Prvo kot prvo: navlaka so stvari. Oseba nikoli ni navlaka. Oseba seveda lahko pripomore – in to bistveno – h količini navlake, lahko dela navlako, ni pa oseba navlaka.
Včasih se sicer obnašamo tako, da osebo obravnavamo kot navlako – preprosto jo odvržemo. Otroka še v maternici, starca, ker je nekoristen.
Ali odvržemo odnos. Sozakonca. In s tem odvržemo tudi otroštvo otrok. Ko nekdo dela napoto v našem življenju, ga preprosto odvržemo.
Hvala, ker berete. Ta članek je namenjen še drugim. Delite ga prosim.
Papež Frančišek je v Radosti ljubezni, spodbudi o ljubezni v družini (naloži PDF) povezal : “To, kar se dogaja s stvarmi in okoljem, se prenaša na medosebne odnose: vse se lahko zavrže; vsak predmet lahko uporabimo in potem zavržemo, potrošimo in uničimo, izkoristimo, dokler služi.” (Radost ljubezni, poglavje 39).
In naprej, kjer papež govori o nasilju in manipulaciji v spolnosti, poudari tudi odmetavanje teles drugih: “V tem času je zelo nevarno, da tudi spolnost obvladuje uničujoč duh »uporabi in odvrzi«. Telo drugega pogosto uporabljamo kot predmet, ki ga obdržimo, dokler nam nudi zadovoljstvo, in ga zavržemo, ko izgubi privlačnost.” (Radost ljubezni, poglavje 153)
Odvečne
Odvečne stvari so tiste, ki so nam odveč, nam ne služijo več, jih ne uporabljamo več ali pa izredno redko.
Takoj “na prvo žogo” vidim kot svojo navlako dve radioamaterski postaji (z vso opremo), ki sem ju pred več kot dvajsetimi leti, ko sem še letel s padalom, potreboval, potem sta dolga leta mirno počivali v omari, jemali prostor in nista koristili nikomur. Sem se ju sedaj znebil.
Še veliko je tega. Veliko dela bo.
Nekoristne
Nekoristne za koga? Zame, za mojo ženo in za mojo družino, komu drugemu pa lahko nam nekoristne stvari pridejo prav.
To, da pride stvar še komu prav, je treba omogočiti.
Koliko nekoristne in koliko odvečne?
Kakšna naj bo – če rečem malo v poslovnem žargonu – stopnja odvečnosti in stopnja nekoristnosti, da bi se stvar štela za navlako in da jo pošljemo iz našega življenja?
Na to vprašanje ne bom odgovarjal. Vsak naj si odgovori sam, za poročene naj bo to stvar skupnega dogovora, naj bo stvar iskanja edinosti med zakoncema.
Kot prvo pa si je treba priznati, da se je navlaka nabrala v našem življenju.
Vsakemu se je. Vsaj nekaj.
Jaz je imam mnogo. Jutri začnem z odmetavanjem.
Kako pa? Podarjanje jar bi bilo še uporabnega ali odprodaja in darovanje denarja ubogim. Komu darovati? Bova določila skupaj z ženo.
Še en izziv: Preprečevati kopičenje navlake v prihodnje. Pomaga četrti R (refuse).
Foto: Ashim D’Silva, Unsplash
Comments
Nothing yet. Say the first thing.
Sign in to join the conversation.