Avtorica formativno spremljanje uspešno preizkuša v svoji pedagoški praksi osnovnošolske učiteljice zgodovine. Rezultat njenega prizadevnega in uspešnega delaje pričujoči priročnik, ki v ospredje postavlja učenje zgodovine s pomočjo raznolikih zgodovinskih virov ter njegovo formativno spremljanje. S formativnim spremljanjem učitelji in učenci sledijo učni poti, napredku, učnim dosežkom in procesu…
Formativnemu spremljanju in vrednotenju znanja zgodovine smo se pri različnih projektih in razvojnih nalogah v okviru Zavoda RS za šolstvo veliko posvečali. Učitelji zgodovine, ki so v teh projektih in razvojnih nalogah aktivno sodelovali, ugotavljajo zelo pozitivne vplive in učinke na izboljšanje znanja in večjo odgovornost za učenje.
V latenskem obdobju je na vzpetini Tičnica stalo naselje keltskega plemena Tavriskov, ki so ga Rimljani imenovali Nauportus. Grški zgodovinar in geograf Strabon namreč piše, da so iz Akvileje vozili blago v naselbino Tavriskov Navport, kjer so ga preložili na ladje in z njimi nadaljevali pot po rekah do Donave. Na levem bregu Ljubljanice, na […]
Longatik je znan v povezavi z rimskimi zapornimi zidovi (Claustra Alpium Iuliarum), saj je v njegovi bližini na Lanišču stala manjša utrdba, ki je predstavljala osrednjo obrambno točko tega dela rimskih zapornih zidov (spadali so v t. i. drugo linijo obrambe državne ceste med Akvilejo in Emono). Nastanek Longatika spada v 1. stoletje. Rimska naselbina […]
Hrušica je kraška planota, preko katere so Rimljani v začetku 1. stoletja n. št. zgradili državno cesto, ki je povezovala Akvilejo in Emono in za en potovalni dan skrajšala dotedanjo pot preko Okre (Razdrtega). Na mestu, kjer so proti koncu 3. stoletja zgradili mogočno trdnjavo, so sprva postavili poštno in preprežno postajo, ki je bila […]
Območje je bilo naseljeno že v bronasti in železni dobi (začetki segajo v sredino 2. tisočletja pr. n. št.), in sicer na vzpetini Školj (Gradišče), severozahodno od današnje Ajdovščine. Rimljani so za širjenje svoje oblasti proti vzhodu že leta 181 pr. n. št. ustanovili mesto oz. kolonijo Akvilejo, od koder so postopoma gradili ceste za […]
Leta 394 sta se v veliki bitki pri reki Frigidu za oblast spopadla cesar Teodozij I. Veliki in njegov nasprotnik Evgenij. Zelo verjeten kraj spopada je bil v bližini današnjega Vrhpolja z okolico v Vipavski dolini. Reka Frigid (Mrzla reka), ki se omenja v virih, je bila verjetno reka Vipava, možno pa je tudi, da […]
Rimski zaporni zidovi (tudi alpske zapore) so bili zgrajeni v drugi polovici 3. stoletja in v 4. stoletju, v uporabi so bili do začetka 5. stoletja. Varovali so rimsko Italijo pred vdori barbarskih ljudstev in spopadi v času državljanskih vojn. Gre za notranji obrambni sistem, za razliko od t. i. limesov, ki so bili zgrajeni […]
O obstoju rimske naselbine arheologi sklepajo na podlagi obsežnega rimskega grobišča – nekropole. Ime naselja in njegov natančen pravni status nista znana, domnevajo pa, da je šlo za vicus. To je bil tip naselja brez posebnega pravnega statusa uradnega mesta (civitas ali municipium), ki sprva ni imelo javnih upravnih zgradb. Razvijalo se je priložnostno, pogosto […]
Karnij je bilo naselje nad sotočjem Save in Kokre, kjer danes leži Kranj. Območje je zaradi visoke lege med dvema rekama naravno dobro zavarovano in je bilo poseljeno že precej pred prihodom Rimljanov. Po njihovem prihodu na današnje slovensko ozemlje je tudi na območju današnjega Kranja ležala naselbina priseljencev iz Italije, obdana s kamnitim obzidjem […]