Prispevek predstavlja rezultate zaščitnih arheoloških raziskav, izvedenih leta 2024 v Verneku pri Litiji, tik ob levem bregu Save. Najdeni so bili verjetno naplavljeni odlomki bronastodobne keramike, ki jih lahko uvrstimo v horizont Oloris–Podsmreka. Potrjen je bil obstoj manjše rimske naselbine, ki je živela vsaj od sredine 1. do sredine 2. stoletja n. št. Sklepamo, da gre za eno izmed obrečnih…
Spanheimski potomci z Ostrovice na avstrijskem Koroškem so imeli ta slikoviti grad v dednem fevdu od srede 12. do zadnje četrtine 15. stoletja. Kot dedni točaji se prvič omenjajo v začetku 13. stoletja, ko je koroški vojvoda Bernhard pred odhodom s kraljem Otonom IV. na cesarsko kronanje v Rim vzpostavil dvorne urade v svoji rezidenci v Šentvidu ob Glini. Ostroviški so pustili opazno sled tudi v…
Mirenski Grad, strateško pomembna vzpetina nad Mirnom ob reki Vipavi, bi lahko prejel ime po tamkajšnjem gradišču ali/in gradu. V poznem srednjem in zgodnjem novem veku ime Grad še ni v ospredju. Vzpetina se omenja v povezavi s cerkvijo sv. Marije. Kaže, da toponim ni bil povezan s sedežem fevdne narave, pač pa najverjetneje z obzidanim prostorom iz (pozno)antičnega oziroma še prazgodovinskega…
Prispevek obravnava udejanjanje mestnih pravic Loža v časovnem razponu od formalne ustanovitve mesta leta 1477 do prve polovice 19. stoletja. Lož je bil v slovenskem prostoru eno najmlajših srednjeveških mest in edino, za katero se je v izvirniku ohranila pergamentna ustanovna listina. Tej je do leta 1832 sledil še ducat vladarskih privilegijev, ki so v glavnem ohranjeni v prepisu. Največja…
Prispevek temelji na prvi sistematični analizi zapuščinskih inventarjev članov rodbine Strassoldo ter prikazuje vrednosti in materiale, povezane s posteljami ter posteljno opremo. Bogate družine so v svojih domovih posedovale ležišča različne kakovosti in vrednosti, saj so bila namenjena tako članom rodbine kot služinčadi. Zapuščinski inventarji Strassoldov pogosto vsebujejo podrobne podatke o…
Prispevek povzema podrobne zaznamke o gradovih v slovenskem pesemskem in delu proznega ljudskega izročila, ki jih more zgodovinar uporabiti kot vir za preučevanje gradov v preteklosti. Skozi besede ustvarjalcev slovenskega ljudskega slovstva predstavlja njihovo konkretno videnje gradov in grajskih prebivalcev. Pesemsko in prozno ljudsko izročilo se po sporočilnosti za zgodovinarja razlikujeta tako…
Prispevek ponuja vpogled v spomeniškovarstveno metodo vrednotenja naselij na primeru dveh izbranih naselij, Biljane in Fojane, v Goriških brdih. Vrednotenje je bilo opravljeno za namen priprave predloga za vpis enote dediščine v Register nepremične dediščine in za zavarovanje naselij v okviru prostorskega načrta občine Brda. V Goriških brdih ima status registrirane naselbinske dediščine devet…
V prispevku je predstavljen razvoj fototeke Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki obsega približno štiri milijone posnetkov na različnih nosilcih in hrani največjo nacionalno zbirko fotografij. V uvodnem delu sta najprej predstavljena vloga fotografije kot zgodovinskega vira in njen pomen v vsakdanjem življenju. V nadaljevanju je za širše razumevanje konteksta prikazan razvoj muzeja,…
Družba sv. Cirila in Metoda (CMD) je bila v obdobju Avstro-Ogrske osrednja slovenska narodnoobrambna organizacija. Njeno delovanje je bilo pomembno predvsem za razvoj šolstva in krepitev slovenske narodne zavesti. Aktivnosti je razvijala na razširjeni mreži podružnic, s katerimi je pod svojim okriljem združevala večino slovenskega narodnostnega ozemlja. Uspešno se je uveljavila tudi na Goriškem in…
Leta 2024 so arheološke raziskave na območju, ki je bilo predvideno za gradnjo večstanovanjskega kompleksa Emonika v Ljubljani, razkrile doslej še neraziskan del severnega grobišča rimske kolonije Emone ( Colonia Iulia Emona ). V enem od grobov so odkrili oljenko z upodobitvijo gladiatorja tipa murmillo (tudi mirmillo ali myrmillo ) ter z napisnim poljem v obliki tabule ansate ( tabula ansata ), v…