Začetek konca »fenomena Stevanović«: rešujeta ga le še SDS in Vučić

Če želimo razumeti, kaj se v teh dneh dogaja v slovenski politiki, ki jo pretresajo vojne peticij in različne afere, se moramo vrniti pol leta nazaj. Konec februarja, mesec dni pred volitvami, se je kot komet na političnem parketu naenkrat pojavil spletni vplivnež z zaporniško preteklostjo, ki je na družbenih omrežjih začel »sesuvati« profile Gibanja Svoboda in Roberta Goloba. 

Šlo je za akcijo, ki je na zunaj delovala kot nekakšna digitalna različica arabske pomladi. Kot spontani upor mladih, ki so se »boomerju« Golobu odločili ugrabiti kampanjo. Kot da na sistem juriša množica ljudi, ki jih je ta isti sistem pustil na cedilu.

Toda hitro se je izkazalo, da je v ozadju politični inženiring. Ko so na plano začele prihajati informacije o sporni, celo kriminalni preteklosti osebe, ki je zagnala akcijo, jo je začela reševati spletna mašinerija SDS. A še vedno je v zraku viselo vprašanje, kdo je bil njen naročnik. Nato je Zoran Stevanović odločno zanikal, da bi se s to osebo sestal že pred začetkom akcije. 

Zdaj smo dobili prvi resen indic, da Stevanović tudi v tem primeru ni govoril resnice. Ko je 70 tisoč ljudi podpisalo peticijo Mihe Brejca za odstop Stevanovića s položaja predsednika državnega zbora, je namreč luč sveta ugledala protipeticija, ki zbira podpise Stevanovićevih podpornikov.

In verjeli ali ne, njen avtor je nihče drug kot prej omenjeni spletni vplivnež, zdaj že kandidat za župana Ljubljane, s katerim Stevanović pred tem po lastnih besedah nikoli ni imel opravka.

Preberite še:
V posmeh prevaranim delavcem: poslanec Boris Mijič vozi nov audi Q8 #foto

Stevanovića zdaj brani oseba, s katero pred volitvami ni imel nič

Sliši se kot neverjetno naključje. Nekdo, ki je ob podpori SDS pred volitvami pošiljal sledilce nad Goloba, jih zdaj pošilja v bran Stevanoviću, ki tej isti SDS v parlamentu zagotavlja večino za vladanje. Vse to je seveda spontano, Stevanović pa o tem ne ve ničesar.

Pustimo ob strani ironijo, da protipeticija podpise zbira pod geslom »Stevo, ostani doma«, ki lahko Stevanovičeve podpornike hitro spomni na »lockdowne« in epidemijo. Zato raje poglejmo še nekatera dejstva, ki so lahko spet naključja. Ali pa tudi ne. 

Recimo: novo podjetje prej omenjenega spletnega vplivneža, ki zdaj brani Stevanovićev lik in delo, ima sedež v zgradbi v lasti Semirja Hajdarpašića. Gre za ljubljanskega poslovneža, ki ga je tožilstvo preganjalo (in oprostilo) zaradi pomoči kriminalnim dejanjem slovenske celice Kavaškega klana. 

In pri tem poslovnežu je notranje ministrstvo pred kratkim najelo službeno vozilo za Francija Matoza. Po tem, ko je zadeva prišla v medije, je naročilo razveljavilo. K temu dodajmo še vse špekulacije in teorije zarote o dogajanjih pred protesti izpred petih let, pred katerimi se je Stevanović predal policiji. 

Kaj nam vse to pove?

Preberite še:
Najprej Nato, zdaj Rusi: kako nam Stevanović preusmerja pozornost od Mijiča

Ne le SDS, tudi Stevanović ima »klet«

Morda v prvi vrsti to, da pakt med slovensko desnico in Stevanovićem očitno ni bil sklenjen šele 10. aprila, ko je ta z glasovi desne koalicije postal predsednik državnega zbora, ampak že pred volitvami. 

Prej bo namreč držalo, da sta SDS in vrh Resni.ce že takrat sobivala v nekakšnem tihem zavezništvu, ki ga je kakšna avantura Stevanovićevega »telefona« po volitvah morda le še formalizirala, utrdila. Pri tem ni šlo »le« za glasove za sestavo vlade. Del tega paketa je bila zelo verjetno tudi Stevanovićeva »klet«. 

Tu sledi razkritje: na profilih necenzurirano.si, ki je bil dva tedna nazaj skupaj z drugimi mediji tarča obsežnega napada, že nekaj časa opažamo sistematične poizkuse odstranjevanja objav o spornih poslih Borisa Mijiča, poslanca Resni.ce in donedavnega lastnika podjetja Progros, ki delavcem in državi dolguje več deset tisoč evrov. Zanimivo je, da neznance posebej motijo fotografije novega prestižnega vozila, ki ga navkljub dolgovom uporablja Mijič.

Kdo želi, da te fotografije izginejo s spleta? In zakaj po mesecu dni še vedno ni znan odgovor na vprašanje, kdo je v operacijo reševanja vojaka Mijiča pripeljal Roka Snežiča? Tudi zanj Stevanović govori, da ga ne pozna. V SDS tega pač ne morejo trditi. 

Preberite še:
Boti in naprave iz 40 držav: tako so želeli sesuti necenzurirano.si

To je ključna napaka, ki jo je storil Stevanović

Kar gledamo te dni, je zato že Stevanovićeva bitka za dolgoročno politično preživetje. Še aprila je imel zagotovo drugačne načrte. Ko ga je pakt z desnico lansiral na čelo parlamenta, je bila meja zanj le še nebo. Verjetno je računal, da si bo s tega položaja, ki jamči visoko priljubljenost, v miru gradil politično kariero, ki bi ga lahko pripeljala vsaj do prvega med Janševimi partnerji, če ne celo do česa več.  

Ta zgodba je zelo verjetno že končana. Kot kaže zdaj, bo Stevanovićev uspeh že, če bo stranko obdržal skupaj do naslednjih volitev in jo ponovno spravil v parlament. 

Ne le, da tudi med tistimi, ki so ga volili, izgublja kredibilnost po preboju v vrh sistema, ki ga je prej napadal. V navezi s Katjo Kokot in Borisem Mijičem je Stevanović storil ključno napako, ki je desni populisti nikoli ne smejo storiti. Stevanović namreč ljudskim množicam politike ni uspel priskutiti na način, ki bi jih pasiviziral. 

Glavni cilj desnih populistov je, da tiho večino odvračajo od politike, saj jim to olajša preboj na oblast. Zdaj se dogaja ravno nasprotno: Stevanović je kot simbol stanja, v katerem smo se znašli, v ljudeh začel sproščati jezo, s čimer je sam postal mobilizacijski faktor upora. 

Preberite še:
Mijič, Snežič in »liki z asfalta«: Slovenija postaja Miloševićeva Srbija

Kdaj se ljudje naveličajo populista?

V teoriji populizma namreč obstaja tudi trenutek, ko se ga ljudje naveličajo, saj jih začne utrujati. To se zgodi, ko obljube ne prinesejo pričakovanih rezultatov, politikova podoba »čistega« predstavnika ljudstva, ki se ne boji elit, pa trešči ob realnost korupcijskih in drugih afer. 

To se morda že dogaja Stevanoviću, čigar manevrski prostor se oži. V tesnem paktu s SDS ostaja, ker nima več izbire. Sploh v času, ko njegov politični idol Aleksandar Vučić preureja medijski prostor v regiji in Sloveniji. 

Ko je spletna stran s protipeticijo v podporo Stevanoviću v četrtek po nekaj urah začasno »ugasnila« s pojasnilom, da je tarča neprestanih napadov, temu nihče več ni verjel. In tu smo zdaj: Stevanović skuša v skladu z navodili iz učbenika populizma iz sebe vsakič narediti žrtev. A vedno manj je tistih, ki mu še verjamejo.