Kako Zeleni kras s podatki rešuje turistično gnečo

Koliko ljudi je danes na planinskih poteh, ob jezeru ali na obisku drugih naravnih znamenitosti? Za turistično destinacijo, ki velik del svoje ponudbe gradi prav na privlačni naravi, je odgovor na to vprašanje pomemben. Na destinaciji Zeleni kras, ki vključuje Postojno, Pivko, Ilirsko Bistrico, Cerknico, Loško dolino in Bloke, ga še pred nekaj leti niso imeli.

Ko so želeli ugotoviti, kakšen je obisk posameznih območij, so lahko uporabljali predvsem približke, denimo podatke iz vpisnih knjig v planinskih kočah. Podatki o prenočitvah in prihodih turistov so obstajali, precej manj pa je bilo informacij o tem, koliko ljudi se dejansko giblje po naravnem okolju.

»Ko so nas vprašali, koliko ljudi imamo na terenu, te informacije nismo imeli,« pojasnjuje Dejan Iskra, vodja Regionalne destinacijske organizacije (RDO) Zeleni kras. Kot pravi, so prav zaradi tega začeli iskati način, kako obisk naravnih območij meriti bolj sistematično in različne podatke povezati v orodje za upravljanje destinacije.

Od približkov do dejanskega štetja obiskovalcev

Tako je nastal projekt FLOWS Zeleni kras – podatkovno podprto upravljanje turističnih tokov za trajnostno in pametno destinacijo, ki ga v okviru evropskega projekta SEISMEC razvijata Regionalna razvojna agencija (RRA) Zeleni kras in tehnološko podjetje Arctur. Pilot poteka med letoma 2024 in 2027 na območju občin Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Loška dolina in Bloke.

Jedro rešitve je digitalna platforma, v kateri se povezujejo podatki iz različnih virov. Na terenu so nameščeni infrardeči in radarski merilniki obiskovalcev, sistem pa vključuje tudi turistično statistiko, prometne in vremenske podatke ter druge lokalne informacije.

Iskra pojasnjuje, da so želeli na enem mestu zbrati čim več že obstoječih javnih in lokalnih podatkov ter jih dopolniti z lastnimi meritvami v naravi. Tako nastaja skupna podatkovna baza, ki naj bi bila v prihodnje tudi podlaga za naprednejšo analitiko in napovedovanje.

Preusmerjanje obiska na podlagi podatkov

Praktična vrednost sistema ni le v štetju obiskovalcev. Glavno vprašanje je, kaj lahko upravljavci s temi informacijami naredijo.

Iskra kot konkreten primer poudarja Cerkniško jezero in Notranjski regijski park. Tam podatki merilnikov pomagajo ugotavljati, kdaj so posamezna območja bolj obremenjena, informacije pa je mogoče uporabiti tudi za usmerjanje obiskovalcev proti manj obremenjenim lokacijam.

»Če je nekje v nekem obdobju preveč obiskovalcev, se lahko gosti usmerijo na manj obremenjena območja,« pojasnjuje sogovornik. Takšno strategijo želijo postopoma širiti tudi na druge dele destinacije.

Zeleni kras se namreč ne sooča zgolj z rastjo turizma, temveč predvsem z neenakomerno porazdelitvijo obiskovalcev. Nekatere najprepoznavnejše naravne znamenitosti so lahko v posameznih obdobjih močno obremenjene, medtem ko imajo druge lokacije še dovolj prostora za obisk.

Cilj zato ni zgolj vedeti, koliko ljudi je na posamezni lokaciji, ampak dovolj zgodaj zaznati obremenitve in na tej podlagi sprejeti ukrepe.

Umetna inteligenca potrebuje predvsem dovolj podatkov

Naslednji korak projekta je napovedovanje. Skupaj s podjetjem Arctur razvijajo modele umetne inteligence, s katerimi želijo na podlagi zbranih podatkov ocenjevati prihodnji obisk, turistične prihode in prenočitve ter pričakovane sezonske konice.

A prav tu se pokaže ena največjih omejitev podatkovnih projektov. »Največji problem je obseg podatkov, ki nam je trenutno na voljo,« opozarja Iskra. Za nekatere strukturirane podatke imajo primerljivo časovno serijo predvsem od leta 2019, del tega obdobja pa zaznamujejo še posebne razmere med epidemijo. To pomeni razmeroma kratko in netipično zgodovino, na kateri se lahko učijo napovedni modeli.

Iskra pravi, da so se pri prvih testih napovedovanja za območje Postojne približali približno petodstotni mesečni napaki. Pričakuje, da se bodo modeli izboljševali predvsem z večanjem količine kakovostnih podatkov.

Napovedovanje ima zelo praktičen namen. Če upravljavec dovolj zgodaj ve, da bo v nekem obdobju obisk večji, lahko temu prilagodi osebje, parkirišča, vodniške službe in druge storitve.

Občine podatke že imajo, vprašanje je njihova uporaba

Tehnologija je le ena plat projekta. Enako pomemben je organizacijski del, saj morajo različni deležniki podatke ne le zbirati in izmenjevati, temveč jih tudi redno vključevati v svoje delo in odločanje.

Dejan Iskra pojasnjuje, da ima Zeleni kras pri tem določeno prednost. Občine, turističnoinformacijski centri in drugi lokalni deležniki se že od leta 2013 srečujejo v okviru delovne skupine, skupaj pripravljajo programe dela in usklajujejo aktivnosti. Zato vključevanje občin v projekt ni bilo največja težava.

»Občine že po naravi zbirajo nekatere podatke, ki jih do zdaj v veliki meri niso nikjer uporabljale,« pravi vodja RDO Zeleni kras.

Zato so želeli zbiranje urediti bolj sistematično. Občine oziroma turističnoinformacijski centri podatke redno vnašajo v sistem, z nekaterimi pa so uredili tudi sporazume o sodelovanju, ki dajejo pravno podlago za izmenjavo podatkov.

Nekatere občine so pri podatkih hitrejše od drugih

Občine pa pri uporabi podatkov niso enako napredne. Iskra meni, da razlika ni nujno povezana z velikostjo občine. Pomembnejši so zanimanje, kadrovske zmogljivosti in znanje zaposlenih. V nekaterih manjših občinah imajo zaposleni veliko različnih nalog, zato delo s podatki pogosto zdrsne nižje na seznam prioritet.

Po njegovem mnenju bi bilo zato koristno, če bi bilo na lokalni ravni več ljudi, ki bi se lahko posebej ukvarjali z zbiranjem in analizo podatkov.

»Pomembno je tudi poznavanje sistema in tega, kaj lahko s podatki sploh narediš. Potem imaš informacije, na podlagi katerih se lahko kakovostno odločaš za naprej,« pojasnjuje sogovornik.

Kot primer okolja, kjer so tako strategijo že dobro sprejeli, poudarja Cerknico in Notranjski regijski park, kjer podatke uporabljajo tudi pri usmerjanju obiskovalcev.

Podatek o planinski poti je koristen tudi društvu

Krog uporabnikov je širši od občin in turističnih organizacij. V projekt so vključeni upravljavci naravnih območij, turistični ponudniki, razvojne organizacije in drugi lokalni deležniki. Podjetje Arctur skrbi za razvoj digitalne platforme, podatkovno analitiko, umetno inteligenco in integracijo podatkov, RRA Zeleni kras pa za koordinacijo pilotnega projekta, vključevanje deležnikov in upravljanje destinacije.

Iskra posebej omenja zanimanje planinskih društev za merjenje obiska na planinskih poteh. Podatek o tem, katere poti so bolj in katere manj uporabljene, jim lahko pomaga pri načrtovanju markiranja, čiščenja in vzdrževanja.

Takšni podatki lahko po njegovih besedah v prihodnje pomenijo tudi dodaten argument pri odločanju, kam usmeriti sredstva za obnovo poti ali drugo planinsko infrastrukturo.

Isti podatek tako za različne uporabnike dobi različen pomen: turistična organizacija ga lahko uporabi za upravljanje obiskovalcev, občina za načrtovanje infrastrukture, upravljavec naravnega območja za varovanje prostora, planinsko društvo pa za vzdrževanje poti.

Učinke na prebivalce bo treba še dokazati

Cilj projekta je zmanjšati pritisk na najbolj obremenjena območja, obiskovalce enakomerneje razporediti po destinaciji in izboljšati načrtovanje storitev. Iskra pa pri ocenjevanju konkretnih učinkov ostaja previden. Po njegovem mnenju je še prezgodaj trditi, v kolikšnem obsegu je sistem že vplival na kakovost življenja lokalnih prebivalcev.

Projekt je še v pilotni fazi, zato bo mogoče dolgoročne učinke na turistične tokove in prostor zanesljiveje oceniti šele po daljšem obdobju uporabe.

Tehnologija je hitrejša od spremembe navad

Po koncu pilotne faze naj bi sistem ostal v uporabi, upravljal pa ga bo RRA Zeleni kras skupaj z lokalnimi partnerji. Modularna zasnova omogoča tudi vključevanje novih podatkovnih virov in prenos podobnega pristopa na druge destinacije.

Dejan Iskra ob tem opozarja, da je tehnološko rešitev mogoče postaviti hitreje, kot je mogoče spremeniti način dela ljudi in organizacij. »Vsaka stvar potrebuje svoj čas, da se vpelje, ljudje pa morajo ponotranjiti, da jo uporabljajo,« pravi.

Bistvo FLOWS zato ni zbiranje čim več podatkov, temveč njihova redna uporaba pri konkretnih odločitvah – od spremljanja obiska in preusmerjanja obiskovalcev do načrtovanja storitev in upravljanja destinacije.